Prejšnji četrtek smo zaključek izpitnega obdobja proslavili z nekoliko lahkotnejšim srečanjem. Ogledali smo si film Oskrbnikova žena (The Zookeeper’s Wife, 2017), ki na prvi pogled ni prav nič medicinski, vendar je odprl teme, ki so se nas vseh dotaknile.
Film govori o poljskem paru, ki je moral zaradi nemške okupacije Varšave zapreti svoj živalski vrt, prostor pa so Nemci med vojno uporabljali za skladiščenje orožja. Vendar se zakonca Zabinski, glavna junaka filma, nista vdala. Pod pretvezo, da bosta skrbela za meso nemških vojakov, sta pričela rediti prašiče, to pa jima je služilo kot krinka, da sta lahko iz judovskega geta tihotapila Jude in jim pomagala na prostost. Film temelji na resnični zgodbi Antonine in Jana Zabinskega, ki sta med drugo svetovno vojno rešila več kot tristo Judov.
Po filmu smo se pogovarjali o žrtvovanju, pogumu, vlogi ženske in moškega, sodelovanju z okupatorjem in pretkanosti, ki jo po krivici spremlja negativen prizvok.
Katjuša
