Tretji četrtek v novembru smo imeli srečanje medicinske skupine. Tokrat smo se skupaj odpravili v klet stavbe Klinike za ORL in Oddelka za očesne bolezni, kjer se nahaja kapela Mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra (vhod 7B). Tam smo imeli sveto mašo, pri kateri smo še posebej prosili za vse bolne in trpeče, njihove svojce, zdravstvene delavce ter za nas študente, ki bomo to kmalu.
Zelo lepa Božja beseda se je navezovala na naše srečanje. Iz knjige modrosti smo brali: »V modrosti je duh: razumen, svet, edin, mnogoter, tanek, gibčen, prešinjajoč, neomadeževan, jasen, nedotakljiv, dobroljuben, bistroumen, nepremagljiv, dobrotljiv, človekoljuben, trden, veren, brezskrben, vsega zmožen, …«. Slišali smo osebno pričevanje, o obiskovanju kapele v času negotovosti, stiske in razločevanja v procesu sprejemanja pomembne odločitve. Mene je zelo nagovorilo, saj se moj čas študija izteka in s tem zame prav tako prihaja čas sprejemanja nekaterih velikih odločitev. Verjamem, da bo z izročanjem vsega Gospodu – morda tudi prav v miru te kapele – in z modrostjo Svetega Duha to mnogo lažje.
Po maši nam je pater Ivan Hočevar, ki opravlja poslanstvo bolniškega duhovnika, kapelo podrobneje predstavil. Posvečena je blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ima čudovite vitraže, križev pot in kipec vstalega Kristusa, na sprednji steni za oltarjem visi velik lesen križ, na katerem pa ni podobe Jezusovega telesa. To nosi globoko simboliko, in sicer, da je trpeči Jezus zgoraj, v bolniških posteljah UKC-ja, je sleherni izmed teh naših bolnih bratov in sester. To nam je študentom lahko močna spodbuda na poti študija in kasneje za vztrajanje pri nesebični in dobrotljivi skrbi za bolnike, tudi kadar je težko.
Pogovarjali smo se, da je del našega poslanstva v sedanjem času lahko tudi priložnostno povabilo v kapelo, saj verjetno nekateri bolniki ne vedo, da jo imajo možnost obiskati. Prav tako lahko bolnike pospremimo k sveti maši, ki bodo v tej lepi kapeli sedaj zopet vsak četrtek ob 19.20.
Vsekakor je bilo čutiti, da je to res milosten kraj, kjer se potoči solze in prejme tolažbo, predajo stiske, rodijo spoznanja, od koder se odide lažjega srca. In med našim srečanjem v njej sem lahko začutila, da je »Božje kraljestvo že med nami«, kot smo slišali v evangeliju pri sveti maši.
Srečanje smo zaključili s klepetom ob čaju in dobrotah, bilo je lepo, toplo in veselo v dobri družbi.
Pija
