V soboto smo končno dočakali dan, ko smo se z Medicinsko skupino odpravili na izlet. Letošnje poletje nas je v svoje prečudovite kraje na Koroško povabila naša Klara in mi smo se na povabilo z veseljem odzvali. Na našem izletu sta se nam pridružila tudi Klarina sestra in brat, ki sta Klari z  velikim veseljem priskočila na pomoč, da so nas lažje popeljali čez prečudovite kotičke Koroške.

Iz različnih krajev Slovenije smo se srečali na naši prvi skupni točki in dan začeli z okusno kavo v Ravnah na Koroškem, na gradu Ravne. Grad, ki izvira iz 16. stoletja, je danes osrednje kulturno središče mesta z muzejem, knjižnico, galerijo in kavarno.  Od tam smo se odpravili k Ivarčkemu jezeru, ki leži na 672 m nadmorske višine in je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Voda v njem se napaja iz podtalnice in bližnjih izvirov. Jezero je tudi priljubljeno izhodišče za pohode na Uršljo goro (1699 m), znano po cerkvi sv. Uršule, najvišje ležeči cerkvi v Sloveniji.

Naslednji postanek smo imeli v Prevaljah, pri cerkvi Device Marije na Jezeru. Cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju in je čudovit primer poznogotske arhitekture. V notranjosti hranijo dragocene freske, oltar pa krasi kip Marije z detetom. Po legendi naj bi cerkev zgradil premožen graščak, ki je imel 3 hčerke, ki so se s čolnom zelo rade vozile po jezeru, a so se prevrnile in utopile. Graščak je naročil, da jezero izsušijo in jih najdejo. Na mestih, kjer so našli njihova trupla pa je vsaki hčerki dal sezidati cerkev.

Nadaljevali smo skozi Mežico, nekoč pomembno rudarsko središče. Že v 17. stoletju so tu začeli pridobivati svinec in cink, rudnik pa je bil dolgo gospodarsko srce regije. Danes rudnik ne obratuje več, je pa odprt za obiskovalce. V njem se lahko s turističnim vlakcem zapelje prav v osrčje Pece.  Pot nas je nato peljala še skozi Črno na Koroškem, od tam pa smo se povzpeli na Koprivno, do cerkve sv. Ane. To romarsko svetišče se prvič omenja v 15. stoletju in je tesno povezano z ljudskim izročilom. Posebnost je podoba »črne Marije«, ki še danes privabljala številne romarje. Legenda pravi, da je podoba potemnela zaradi dima sveč in kadila, ljudje pa so jo začeli častiti kot črno Marijo, simbol trpljenja in upanja. Cerkvica še dodatno posebna, saj stoji na mirni planoti, obdani z gozdovi in pašniki, ki dajejo poseben občutek bližine narave. Naša pot nas je naprej vodila do turistične kmetije Bukovnik, ki se nahaja nad Logarsko dolino in odpira prečudovit razgled na sosednje hribe. Ti kraji se ponašajo tudi z Najevsko lipo, (oz. pravzaprav je lipovec), ki slovi kot najdebelejše drevo v Sloveniji. V višino meri 24 metrov, njegovo starost pa ocenjujejo več kot 790 let. Po legendi naj bi na to mesto Turki zakopali zaklad in nad njim posadili 12 lip, da bi to mesto kasneje lažje našli. Danes pa strokovnjaki ocenjujejo, da je Najevska lipa zrasla iz 7 debel.

Na povratku smo se ustavili na Lešah, kjer stojita kar dve cerkvi – sv. Ane in sv. Volbenka. Cerkev sv. Ane je poznogotska, iz 15. stoletja, okrašena z bogatimi freskami, ki pričajo o srednjeveški umetnosti na Koroškem. Nedaleč stran stoji cerkev sv. Volbenka, kjer smo svojo popotniško pot sklenili s sveto mašo. Da domov nismo krenili lačnih ust so poskrbeli Klarini starši, ki so nas toplo sprejeli v svoj dom in nas postregli z okusnimi domačimi dobrotami. Po prijetnih klepetih in dolgem dnevu za seboj smo krenili vsak proti svojemu domu in že komaj čakamo, da se oktobra z Medicinsko skupino zopet pričnemo srečevati v Mariboru.

Zapisala: Maruša