Pogovor s prim. dr. Nevenko Krčevski Škvarč, dr. med., specialistko anesteziologije, in sodelavko paliativnega tima UKC
prispevekPrim. doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarč, pozdravljeni.
V Mariboru ste znani predvsem po delu anesteziologinje, pionirja v uvajanju protibolečinske ambulante in paliativne medicine.
O paliativni medicini si lahko prebereš v članku na naši spletni strani.
Kako bi se pa vi predstavili študentom in drugim, ki vas še ne poznajo?
Pozdravljeni,
Sem upokojena anesteziologinja in aktivna sodelavka v Enoti za paliativno oskrbo na Oddelku za onkologijo UKC Maribor. Ob tem sodelujem v pedagoških programih na MF Maribor in FZV Maribor in Celje. Življenje mi popestrijo tudi recenzije za različne domače in tuje strokovne revije ter mentorstva za postdiplomsko izobraževanje na omenjenih fakultetah. Aktivna sem tudi v Združenju za paliativno in hospic oskrbo in Združenju za zdravljenje bolečine ter v Evropski bolečinski federaciji (EFIC) in Evropski organizaciji za rak (ECO).
Kaj je to, kar vas je nagnilo, da ste dodatno dali svoje moči v delo protibolečinske ambulante ter sedaj paliativne medicine v Sloveniji? In če bi opisali, kako deluje paliativna oskrba v Mariboru.
Specializacija iz anesteziologije obsega 4 področja: anesteziranje za operativne in diagnostične posege, perioperativno intenzivno zdravljenje, respiratorno terapijo in terapijo bolečin. Prav v času, ko sem opravila specialistični izpit in vpisala magisterij iz pulmologije, se je v naši ustanovi zaposlil kolega, ki je nekaj časa bil zaposlen v Švici in je prinesel izkušnje iz področja zdravljenja bolečine ter zasejal idejo o protibolečinski ambulanti (PBA). Žal se je k malu po tem invalidsko upokojil in so mene ustoličili za predstojnico protibolečinske ambulante kjer sem delovala do upokojitve. Drugi pomemben moment je bil pridobitev Sorosove štipendiji v Ameriki, tako, da sem imela možnost urjenja iz tega področja v znanem centru Wake Fores University in Bowman Gray’s Hospital v Winston Salemu. V PBA smo obravnavali vse vrste bolečine pri bolnikih z različnimi diagnozami. Bili smo prvi, ki smo začeli izvajati lajšanje bolečine po epiduralnem katetru pri bolnikih z rakom v domači oskrbi. Prav v PBA so zametki današnje paliativne oskrbe, tako da ne preseneča, da sem delo nadaljevala tudi kot vodja paliativne enote in bila povabljena s strani Ministrstva za zdravje za pripravo Nacionalnega programa za paliativno oskrbo. Naše pionirstvo na tem področju je botrovalo tudi ustanovitvi Inštituta za paliativno oskrbo na MF v Mariboru.
Kakšna je vizija razvoja?
- Osnovna in specialistična paliativna oskrba za vse, ki jo potrebujejo na vseh nivojih zdravstvene oskrbe.
- Regularno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje na vseh zdravstvenih in medicinskih šolah in fakultetah.
- Specializacija iz paliativne medicine in oskrbe
- Ozaveščenost in delovanje laikov v paliativni oskrbi v smislu delovanja sočutne družbe.
Kaj vse se da nuditi že danes ljudem preko Združenja za paliativno medicino ali drugih ustanov? Projekt Metulj? Hospic? Kaj lahko stori vsak izmed nas?
Danes se bolnik lahko odločijo za paliativno oskrbo in z napotnico družinskega ali lečečega zdravnika opravijo pregled v ambulanti za paliativno oskrbo ali na lastnem domu, če niso sposobni prihoda v ambulanto. Dogovorimo se za plan obravnave in ga izvajamo.
Združenje za paliativno in hospic oskrbo je zelo aktivno, ima več vrst strokovnega izobraževanja za pridobitev diplome o dodatnem znanju, ali možnosti sodelovanja v paliativnem timu. Potekajo tudi izobraževanja specializantov iz kliničnih usmeritev in tematska izobraževanja, ter krajša za obravnavo simptomov v paliativni oskrbi. Projekt Metulj je namenjen za uporabnike, torej tiste, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Vsebuje številne brošurice kako se spopasti z različnimi težavami katere doživljajo.
Hospic je dobrodelna neprofitna organizacija v kateri pomagajo bolnikom v zadnji fazi paliativne oskrbe, dejavnost Hospica je za razliko od paliativne oskrbe časovno opredeljena in omejena. Hospic pogosto sodeluje v zdravstvenih programih paliativne oskrbe, posebej so vešči pri žalovanju in pomoči glede socialne oskrbe. Upravljajo tudi edino hišo Hospic, kam se bolniki zatečejo zadnje dneve življen ja, če ni druge opcije.
Vsi lahko sodelujemo v paliativni oskrbi, saj so osebe potrebne takšne oskrbe vsepovsod okrog nas. Na MF Maribor pod okriljem Inštituta za paliativno oskrbo izvajamo tečaje za vse zainteresirane Last Aid. Na tečaju se udeleženci naučijo kako potekajo neozdravljive bolezni, kakšni so znaki umiranja, o pomenu potrebe hrane in tekočine ter različnih zdravil v obdobju proti koncu življena, kako ljudem v obdobju umiranja lahko pomagamo brez strokovnega medicinskega znanja, kjer se lahko dobijo različne vrsti pomoči in kako poteka žalovanje.
S katerimi strahovi se najbolj srečujete pri vašem delu?
Temu ne bi rekla, da so strahovi, bolj gre za skrb, da se paliativna oskrba začne pravočasno in da jo zagotovimo čim več bolnikom kljub pomanjkanju timov in drugih izvajalcev.
V kaj bi bilo dobro usmeriti moči in sredstva za izboljšanje razmer, razvoj?
Vse navedeno v omenjenih štirih točkah. Ob tem še v predstavitvi dela v paliativni oskrbi in animaciji za opravljanje tega zahtevnega dela.
V naslednjih dneh bo sledil še drugi del pogovora s prim. dr. Nevenko Krčevski Škvarč in sodelavko paliativnega tima UKC.
