Tokrat smo se medicinci podružili v živo v prostorih UNIZUP-a, kjer sem s skupino delila svoje izkušnje življenja v Španiji, Belgiji in ZDA. Zadnje štiri leta sem s starši živela v Connecticutu, ZDA, saj nas je Cerkev, preko neokatehumenske poti, poslala tja kot družino v misjonih. Starši so v ZDA delali za Cerkev, jaz pa sem na Sacred Heart University študirala molekularno in celično biologijo s programom pre-med (priprava na medicino, saj je tam medicina magisterski študij). V zadnjem letu pa sem tudi prostovoljno delala v katoliški ginekološki kliniki Carmen Hernandez Center for Life. Na srečanju sem podelila svoje izkušnje življenja v tujini, kliničnega dela, misijona in osebno izkušnjo vere.
Že pri mladih letih sem se, zaradi očetove službe, preselila v tujino. Dve leti sem živela v Španiji, osem let pa v Belgiji, kjer sem tudi zaključila srednjo šolo. Po končani srednji šoli so bile moje sanje študij medicine. V zadnjem letniku sem se z veliko entuziazma prijavila na medicinske fakultete po Evropi. Moji načrti so se porušili, ko so prišle zavrnitve od vseh medicinskih fakultet. Bila sem potrta in nisem razumela zakaj je Bog to dopustil. Približno isti čas, so mi starši povedali, da se selijo v Connecticut, ZDA, kjer bodo delali kot misijonarji za katoliško cerkev. Jaz nisem želela z njima. Hotela sem se vrniti v Slovenijo, saj sem imela doma družino, prijatelje in fanta. Slovenija je bila moja sigurnost, Amerika pa je predstavljala negotovost. Moji duhovni voditelji so mi svetovali, naj vseeno dam Ameriki priložnost. Prijavila sem se na različne ameriške univerze z malo upanja, da bom sprejeta. Nekaj mesecev kasneje sem prejela sprejemna pisma od čisto vsake univerze, na katero sem se prijavila. Videla sem, da me Bog kliče s starši v misijon v Ameriko, saj so se mi tam vsa vrata odpirala, v Sloveniji pa so se mi vsa vrata zapirala. Z zaupanjem v Boga, sem pustila svojo gotovost in se odpravila v negotovost.
Študij v Ameriki mi je bil zelo všeč, življenje v ZDA pa je imelo tudi nekaj težkih situacij, vendar sem videla, da je bil Bog vedno prisoten in nam pomagal. V zadnjem letu študija v ZDA, se mi je ponudila možnost za prostovoljno delo v novi katoliški kliniki Carmen Hernandez Center for Life. Ker me je medicina še vedno zanimala, sem se z veseljem odpravila v to kliniko, ki je bila sicer oddaljena tri ure vožnje od mojega mesta. Stavba, v kateri se nahaja Carmen klinika, je včasih pripadala Planned Parenthood, ki je znana ameriška klinika za opravljanje splavov, v kateri tudi nudijo ostalo spolno oskrbo z bolj liberalnim pristopom. Na tej lokaciji naj bi opravili okoli 20.000 splavov. Klinika Planned Parenthood je propadla in cerkev je kupila to kliniko, opravila eksorcizem in jo blagoslovila. Spiritualni direktor klinike, duhovnik Manuel, pravi, da je Devico Marijo prosil za božično novoletno darilo, da bi dobili kliniko. Marija je uslišala njegovo prošnjo in sedaj v tej kliniki dela Dr. Venus Chalfin, ginekologinja ter mama osmih otrok.
Ko sem prišla v kliniko sem bila prva prostovoljka poleg zdravnice in medicinske sestre. Pacientke, ki so prihajale, so bile večinoma imigrantke iz latinske Amerike, saj zdravnica svojega dela ni zaračunavala, je pa sprejemala prostovoljne prispevke. Pacienti brez zdravstvenega zavarovanja so tako morali samo poravnati stroške laboratorijskih preiskav, kar je bilo veliko ceneje, kakor zdravljenje v drugih inštitucijah. Prihajalo je veliko žensk z različnimi zdravstvenimi in osebnimi težavami. Prihajale so ženske z večmesečnimi infekcijami, ki niso mogle priti do zdravnika, ženske, katere so možje večkrat varali, pari, ki so hoteli storiti splav, ženske z velikimi družinami, ženske s kontracepcijskimi implantanti in še mnogo drugih.
Kar se me je najbolj dotaknilo, je bilo to, da si je zdravnica vzela čas za vsako pacientko, tudi po eno uro, če je bilo potrebno. Prav tako si je vzela čas za vsakega prostovoljca, tudi ko je kolektiv zrastel na več desetin prostovoljcev. Poleg zdravstvene oskrbe je vedno imela kakšno besedo za svoje paciente in jih holistično obravnavala. V tej kliniki sem videla, da je medicina več kot le kariera. Da je misijon, ki nam ga Bog zaupa. Da je važno paciente obravnavati kot duhovna bitja in prepustiti Bogu, da vodi zdravljenje preko nas. Videla sem tudi, da je možno poleg zdravniškega dela živeti svojo vero in imeti veliko družino. Danes vidim, da je Bog moral uničiti moje načrte in me odpeljati v Ameriko, kjer me je naučil, kako biti krščanska ženska in tudi kako nekega dne postati krščanska zdravnica. Vse, kar sem doživela v ZDA in v Carmen Centru me nobena fakulteta ne more naučiti in za to izkušnjo sem neizmerno hvaležna Bogu.
Mirjam Grebenc
