- junij 2020 je dan, ki si ga bom za vedno zapomnila. Pot do moje birme je bila dolga in vijugasta, ampak je še vedno pripeljala do nje in tako se mi je zgodilo po Njegovi volji. Tudi v prejšnjem tednu je pokazal, da pot ne bo lahka, ampak vem, da jo bom prehodila z Njim, ne glede na zunanje ali notranje viharje. Tudi na moj praznik ni šlo brez nemira vsaj pred prejemom zakramenta. 20 minut pred začetkom sva bili z botrico za zaklenjenimi vrati Unizupa, kar pa je na koncu, ko naju je pater Marjan rešil, sovpadalo z berilom in prihodom Svetega Duha. Pred začetkom same birme sem bila namreč rahlo živčna, ker je »šlo zares.« Šlo je za tisto pričakovanje in veselje ob pričakovanju. Potem pa, ko se je začela maša in ko sem stala pred Njim in gledala vitraj sem začutila mir. Takega miru nisem čutila že nekaj časa in v tistem trenutku sem se zavedala Jezusovih besed: »Mir vam bodi!« Prav tako me močno nagovoril evangelij po Mateju (5,33-37). Pomen resnice in sledenje resnici in njeno oznanjanje, zato naj človek ne prisega in naj bo odločen pri pravičnih stvareh kot tudi v boju proti krivičnim stvarem. Nadškof Alojzij Cvikl je to odlično obrazložil in zajel in pri tem sem občutila radost. Pri izpovedi veri sem odločno odgovorila na vprašanja brez dvomov. Pri potrditvi sem občutila srečo in notranji mir se je še poglobil. S prejemom darov Svetega Duha kot tudi z utrditvijo vere in milosti, pa se moja pot z Jezusom šele začenja.
Rada bi se vsem še enkrat zahvalila za prečudovito birmo (za vse priprave in delo), za globoke pogovore, za zaupanje in potrpežljivost in za to skupnost kot tako. Bog blagoslovi vse.
Teja Štritof
