Na večer, ki je bil skoraj takšen kot kateri drugi, so se mladi glasovi študentskega pevskega zbora Vdih Univerzitetne župnije v Mariboru združili v eno. Zbrane so v sredo, 17. decembra, popeljali med notna črtovja adventnih in božičnih napevov ter skušali pričarati skrivnostno, a vendar složno skupnost.

Namesto, da bi stala pred bogatim izložbenim oknom, kjer utripajo lučke, poslikave na ovijalnem papirju pa se zlato bleščijo, je množica napolnila stanovitne cerkvene zidove. Ti nekoliko umaknjeni od vrveža na božičnem trgu pričajo o tem, kaj je zares pomembno. Ne, koliko različnih jedi bo krasilo naše krožnike, še manj tisto, kar se bohoti pod okrašenimi drevci; pomembno je, kaj nosimo v srcih in kako to delimo med ljudi. Lepo je prejeti, a še lepše dajati. Gospod nam je na praznično noč podaril največ, svojega Sina, Odrešenika. Zgolj en pogled v jasli je dovolj, da v sebi začutimo, kdaj tega nismo znali dovolj ceniti. On, ki je sijal, četudi ni bil oblečen v zlato; On, ki je namesto prostornih soban in mehkih blazin svoj prostor izbral v jaslih borne štal’ce – Kralj nebes in krhko Dete nas uči, da je pomembno ljubiti.

Na večer, ki je bil skoraj takšen kot kateri drugi, je v Alojzijevi cerkvi na glavnem trgu zadonela pesem. Zasijala je luč, pregnala temo. Razsvetlila srce, ji Jezus je ime.

Mirne in radostne praznike.

KB