S cvetno nedeljo, imenovano tudi nedelja Gospodovega trpljenja, začenjamo veliki teden, osrednji del cerkvenega leta, ki nas vodi k največjemu krščanskemu prazniku – veliki noči.

Ta dan nas bogoslužje postavi v dogajanje Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali z zelenjem in vzkliki »Hozana!«. Spomin na ta dogodek se danes ohranja v procesiji z zelenjem, ki jo spremlja blagoslov in slavljenje Kristusa Kralja. Prav ta procesija, ne pa blagoslov zelenja sam po sebi, je središče praznovanja cvetne nedelje.

Z branjem ali petjem pasijona – poročila o Jezusovem trpljenju – se že na cvetno nedeljo zazremo v dogodke, ki jih bomo v dneh velikega tridnevja (veliki četrtek, veliki petek in velika sobota) obhajali podrobneje in bolj poglobljeno. Rdeča bogoslužna oblačila, ki jih na ta dan oblečejo duhovniki, simbolizirajo trpljenje in daritev.

Simbolika cvetne nedelje

Bogoslužje cvetne nedelje je polno simbolike, ki nas vabi k razmisleku o poti vere in odrešenja:

• Pot: Verniki se v procesiji spominjajo Jezusovega popotovanja in njegovega zadnjega koraka proti križu. Jezus je sam dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6)

• Zelenje: Oljčne vejice in domače butare so simbol življenja, miru in sprave. V Jeruzalemu so Jezusa pozdravljali s palmovimi vejami, danes pa v naših krajih zelenje povezujemo z blagoslovom in upanjem.

• Vzklik ‘Hozana’: S tem starodavnim vzklikom so ljudje Jezusa pozdravljali kot kralja in Odrešenika. Tudi danes ga pri sveti maši uporabljamo v istem duhovnem pomenu.

Cvetna nedelja nas vabi, da s srcem stopimo na pot Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Evangeljsko poročilo nas popelje skozi dramatične dogodke od zadnje večerje do pokopa, hkrati pa nas pripravi na bogastvo obredov, ki nas čakajo v nadaljevanju velikega tedna.

Naj nas cvetna nedelja okrepi v veri in zaupanju, da tudi skozi temne trenutke trpljenja vodi pot k vstajenju in novemu življenju.