KULTURNI DAN NA UNIZUP
V sredo, 10. 2. smo se po študentski sveti maši prek Zooma zbrali in skupaj praznovali slovenski kulturni praznik.
Koliko kulture, ustvarjalnosti, izvirnosti je vse okoli nas in v nas samih! V tem večeru smo si pod okriljem letošnje teme, ki se je glasila »Hvaležnost za dar življenja,« nekaj utrinkov tega podelili med sabo.
Čeprav se v teh čudnih časih dostikrat pritožujemo in morda kdaj težko opazimo razloge za veselje, praznovanje in hvaležnost, smo jih ob slišani poeziji, mislih in glasbi z lahkoto našli.
Recitaciji dveh avtorskih pesmi sta nas popeljali čez mnoge (vsakdanje in izjemne) trenutke in občutke, ki jih doživljamo v življenju. Spodbudili sta nas k razmišljanju, za kaj vse lahko rečemo hvala.
Članici skupine Prolife sta nas s predstavitvijo zbranih citatov iz Svetega pisma spomnili na neizmerno Božjo ljubezen do nas. Da nas je Bog ustvaril kot svoje ljubljene otroke.
»Zares, ti si ustvaril moje ledvice, me stkal v materinem telesu.« (Ps 139, 13)
In da nam, ne glede na to, kaj v življenju doživljamo, naš ljubeči Oče vztrajno govori »rad te imam« in potrpežljivo čaka, da ga bomo pripravljeni slišati in povabiti v svoja življenja.
Zbor Vdih pa nam je s pesmijo Otroci Boga pričaral vzdušje, ki presega opis z besedami. Skozi glasbo lahko izrazimo ali v njej prepoznamo občutke, ki jih ne znamo opisati na drugačen način. Verjetno zato rek: »Kdor poje, dvakrat moli«, saj lahko z glasbo najbolj iskreno in iz srca slavimo ter se zahvalimo za dar življenja.
Ob podeljenih stvaritvah smo tako znova odkrili, kako neskončno hvaležni smo lahko za najdragocenejšega izmed darov, dar življenja, ki je bil podarjen vsakemu izmed nas, da ga lahko negujemo, razvijamo, občudujemo … In ker je vsak od nas čisto svoj, v življenje poklican s svojimi talenti, lastnostmi, pomanjkljivostmi, zmore prav z njimi zares v polnosti živeti. In prispevati, da v polnosti živijo drugi.
Pija