Unizup se od 1.5. do 3.5.2024 odpravlja na romanje v Budimpešto!

PRIJAVE: KLKIK NA: POVEZAVO

KAJ SI BOMO OGLEDALI?

1. dan (1. maj)

Odhod: iz Maribora v zgodnjih jutranjih urah

Dopoldne: Prihod v Budimpešto, kosilo in ogled grada Várhegy, ki vključuje ogled Kraljeve palače in ribiške trdnjave. To je odličen kraj za razgled na mesto in spoznavanje zgodovine Budimpešte.

Grad se nahaja na vrhu griča Budima. Grajsko okrožje je bilo leta 1987 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. Budimski grad je najprej sezidal Sigismund Luksemburški, povečal ga je Matija Korvin, Marija Terezija pa mu je dala današnjo podobo. V gradu je danes Madžarska narodna galerija in Budimpeški muzej zgodovine. Na grču Budima je pravtako Sandorjev dvorec, uradna rezidenca madžarskega predsednika. Ena najlepših zgrad na griču budima je Ribiška utrdba, ki nudi veličasten pogled na Donavo in Pešto ter se ponaša s čudovitimi stolpiči, odetimi v neoromanski slog. Trdnjava je bila zgrajena leta 1895 kot spomenik ribiškemu cehu, ki je v srednjem veku branil stoječe mestno obzidje. Ob Ribiški trdnjavi so Matijeva cerkev, Ulica lordov in znamenita Dunajska vrata, ki so včasih vodila iz Budima proti Dunaju.

Zvečer: Namestitev v Hotelu ter večerja.

2. dan (2. maj)

Dopoldne: Zajtrk in nato,  ogled Parlamenta, enega najbolj ikoničnih zgradb v Budimpešti ter spehod po mestu.

Pešta, ki leži na vzhodnem bregu Donave krasi najlepša neogotska stavbu na svetu, ki se nahaja ob Donavi. Madžarski parlament je svoja vrata odprl leta 1902 po več desetletjih gradnje in je bil takrat največja tovrstna stavba, danes pa je tretji največji v Evropi (za Reichstagom in Westminsterjem). Parlament, ki v dolžino meri 268 m, v širino pa 123 m, s svojimi stolpiči, križno-rebratimi oboki, zunanjimi oporniki, fialami (zašiljenimi zaključki) in krogovičjem (geometrijskimimi vzorci), arhitekturno in likovno poudarjenimi vhodi, natančno asimetrijo in 96 metrov visoko kupolo.

 Čevlji na obali Donave:  Čevlji na obali Donave je spomenik, ki ga sestavlja 60 parov železnih čevljev, razporejenih na nabrežju tik ob Donavi v bližini madžarskega parlamenta v Budimpešti, posvečen je žrtvam, ki so bile ustreljene in katerih telesa so bila vržena v reko. Železni čevlji različnih velikosti in oblik predstavljajo čevlje žensk, moških in otrok Judov, ki so bili ubiti s strani madžarskih nacistov med letoma 1944 in 1945. Žrtvam je bilo najprej naročeno, da se sezuvajo pred streljanjem, da bi čevlji ostali sovražniku, saj so bili čevlji takrat redka in dragocena dobrina.

Popoldne: ogled Bazilike sv. Štefana, sveta maša. Pogled iz bazilike sv. Štefana nudi čudovit pogled na mesto.

Bazilika sv. Štefana je največja cerkev v Budimpešti. Zaradi številnih zapletov so jo gradili kar 55 let (1851-1906), tako da je madžarsko reklo “ko bo dokončana bazilika” postalo sinonim slovenskega “ob svetem nikoli”. Gradnjo so začeli po načrtih Jószefa Hilda (stranske fasade današnje bazilike so njegovo delo), a ker je kmalu umrl, je projekt nadaljeval Miklós Ybl (njegovi deli sta glavni vhod in fasada ob cesti Bajcsy-Zsilinszky). Smrt je prehitela tudi Ybla, tako da je delo dokončal tretji arhitekt, potem pa se je zrušila kupola, zaradi česar so jo morali v celoti rekonstruirati in zgraditi novo. Franc Jožef je leta 1906 na prvi maši menda nervozno pogledoval proti stropu, ker se je bal, da bi se kupola ponovno zrušila. A zdaj je očitno trdna in tudi odprta za obiskovalce, ki si želijo center Budimpešte ogledati z malo drugačne perspektive.

Na dan sv. Štefana, 20. avgusta, po stranskih ulicah okoli bazilike priredijo procesijo, v kateri prenašajo desno roko sv. Štefana. Procesija privabi lepo število udeležencev in radovednežev, čeprav se jih več zbere na bregovih Donave, da bi si ogledali letalsko dirko Red Bull, ki jo organizirajo na isti dan.

Zvečer: Večerja in družabni večer.

3. dan (3. maj)

Dopoldne: Zajtrk, nato sledi ogled Trga Junakov, Prostrani Trg junakov (Hősök tere) na koncu Andrássy út je bil zgrajen leta 1896, v času ko je Madžarska praznovala 1000. obletnici madžarske zasedbe Panonske nižine. Zgodovinske knjige sicer pravijo, da je znameniti Árpád s svojimi možmi in konji v Panonsko nižino prigalopiral kakšno leto ali dve pred letom 896, vendar zgradbe, avenije in spomeniki za milenijsko obletnico niso bili pravočasno dokončani, tako da so Madžari potihoma prilagodili uradno zgodovino.

Sredi trga monumentalnih razsežnosti stoji jonski steber s kipom nadangela Gabrijela, ki v rokah drži krono sv. Štefana. Slednjo si lahko ogledate v parlamentu. Ob vznožju Gabrijelovega stebra je upodobljen Árpád in madžarski plemenski poglavarji, ki so skupaj z njim prispeli v Panonsko nižino. V polkrožnih kolonadah pa so kipi pomembnih madžarskih kraljev in junakov.

Ob boku Trga junakov stojita dve helenistični zgradbi. Na zahodni strani je Muzej umetnosti, na vzhodni pa Palača umetnosti, v kateri pogosto prirejajo razstave moderne umetnosti.

Za Trgom junakov je mestni park (Városliget), med prebivalci Budimpešte priljubljena zelena oaza za nedeljske sprehode. Na robu parka stoji sedmograški grad (Vajdahunyadvár), ki so ga najprej postavili zgolj kot montažno kuliso za milenijska praznovanja leta 1896, nato pa je postal tako priljubljen, da so se odločiti na istem mestu zgraditi pravi grad. Arhitekt Ignác Alpár je dobil nalogo, da mora vanj vključiti vse arhitekturne sloge z Madžarske in ozemelj, ki so bila nekoč pod njeno oblastjo. Južni del pravljičnega dvorca je tako kopija romunskega gradu Hunedoara. V sedmograškem gradu je kmetijski muzej z bogato zbirko mastodontskih parnih kmetijskih strojev in stalinističnih posterjev s podobami mišičastih kmetov.

Popldne sledi sprehod skozi Váci utca, glavne nakupovalne ulice, in obisk Velike tržnice za spominke in tradicionalne madžarske izdelke.Váci utca je najslavnejša nakupovalna ulica v Budimpešti. Ob njej je nanizana kopica trgovin, v katerih prodajajo oblačila in obutev priznanih svetovnih blagovnih znamk po višjih cenah, kot v ostalih evropskih prestolnicah. Ne manjka niti trgovin s spominki.

Na južnem koncu nakupovalne ulice Vaci stoji centralna tržnica (Vásárcsarnok). Zgradbo s pisano streho so zgradili po načrtih Szamuja Pecza, čeprav je na natečaju za tržnico zmagala skupina francoskih arhitektov. Tržnico so odprli leta 1867 in v začetku je bil pod njo sistem kanalov, ki so jih uporabljali za dovažanje sadja in zelenjave.

Danes so v pritličju tržnice v glavnem stojnice s sadjem, zelenjavo, mesninami in kruhom ter pecivom, v kleti boste našli supermarket, ribarnico in nekaj trgovin z eksotično hrano, v prvem nadstropju pa prevladujejo stojnice s spominki in okrepčevalnice, v katerih vam na papirnatih krožnikih postrežejo z madžarskimi klobasami z gorčico in kruhom ter podobnimi mastnimi jedmi, poleg katerih se prileže hladno pivo ali pa šilce pálinke (madžarskega žganja).

Večer: Odhod iz Budimpešte.