Kako se soočiti z željo po otroku, ko do zanositve ne pride? O vprašanjih na to tematiko smo pri medicinski skupini razmišljali z gostoma Simono in Davidom Hari na pomladni ponedeljek, 24. 3. 2025.

Najprej sta nam predstavila svojo zgodbo neplodnosti. Razsvetlila sta nas, da je ustreznejši izraz zmanjšana neplodnost, saj ima večina parov zgolj nižjo verjetnost, da zanosi, zelo redki pari (npr. bolezensko omejeni) pa so zares neplodni. Slednji izraz, najpogosteje neresničen, paru ustvari globoko stisko, da je nezmožen podariti novo življenje, tudi če si otroka zelo želi, v resnici pa obstajajo metode, s katerimi lahko zanosijo.

Dala sta nam zgled, da si lahko rodoviten tudi na drugačen način – na tistem področju, kjer imaš danosti. Zakonca sta ravno iz svoje težke zgodbe, polne ran in preizkušenj ustanovila Zavod Neplodnost in najina rodovitnost Maribor, preko katerega delita svoje znanje in (pre)izkušnje z drugimi.

Sprva sta predstavila medicinsko-teoretični okvir, pri čemer ju je dopolnila tudi naša zdravnica Simona. Preleteli smo razloge, ki vodijo v stanje zmanjšane plodnosti in preiskave, do katerih so pacientke in pacienti upravičeni. Na žalost se preiskave izvajajo zelo okrnjeno in so pari direktno napoteni na kliniko za umetno oploditev. Tam jim predstavijo le metodo IVF (in vitro fertilisation), saj je najbolj dobičkonosna od vseh umetnih metod, pa tudi najuspešnejša med njimi (20-35%). Tudi npr. inseminacija ne pride v pošte zaradi nižjih odstotkov uspešnosti.

Pomemben poudarek smo namenili škodljivim in moralno spornim dejstvom, ki jih umetna oploditev povzroča. Na tem mestu je pomembno, da se zavedamo, da se novo življenje začne z združitvijo jajčeca in semenčica, kar imenujemo zarodek. V postopku umetne oploditve zarodke ustvarijo v laboratoriju, v »epruvetkah«, kjer jajčece in semenčice združijo brez intimnega odnosa med žensko in moškim, s tem pa otrok ni spočet iz ljubezni. Ustvarijo več zarodkov, ki jim najprej ocenijo kvaliteto in izberejo najboljše, za katere je najbolj verjetno uspešno ugnezdenje v maternico in s tem razvoj otroka. Manj kvalitetne zarodke (nova življenja!) takoj zavržejo, ostale pa zamrznejo. Do najbolj sporne točke pridemo ravno tu, saj nikoli ne ugnezdijo vseh zarodkov, ampak jih namenijo za raziskave ali jih zavržejo. Posledično umre milijone nerojenih otrok, zdaj že več kot v postopkih splava. Umetne metode zanositve pa so tudi izjemno škodljive za ženske, saj velika količina hormonov, s katerimi pripravljajo žensko maternico na zanositev, zelo obremenijo žensko telo in duševno zdravje.

Večer smo zaključili s pozitivnim znanjem – naravnimi metodami oploditve (NaPro). Žal jih večina parov ne pozna, z nekaj truda pa ugotovimo, da obstaja morje naravnih metod, ki so nesporne, neškodljive in učinkovitejše od umetnih. Temeljijo na zdravljenju razlogov za zmanjšano rodovitnost in opazovanju ženskega cikla (npr. sluzi). Za primerjavo; naravne metode so sicer dolgotrajnejše, a učinkovitejše. V tujini so naravne metode brezplačne, umetne pa zelo drage, v naši državi pa je žal ravno obratno.

V Sloveniji se z naravnimi metodami ukvarja vedno več oseb.  Trenutno sta dejavna zdravnika doc. dr. Janez Rifel in dr. Milena Igličar, javnost pa izobražujejo tudi posamezniki, na primer Agata Hren (znana po svoji spletni strani in profilu @rumeno.rdeca). Pomembne informacije pa so dostopne na slovenski spletni strani FertilityCare Slovenjia, ki skrbi za naravno načrtovanje družine.

Preizkušnja zmanjšane plodnosti za par predstavlja veliko breme, zato v tem obdobju potrebujeta oporo, sočutje in pomoč. Usmerimo jih k organizacijam z naravnimi metodami 😉!

Anamarija in Jacinta