Zahvalni pozdrav p. Marjanu

Pot ima različne strmine, vrhove, globine in ovinke. Take konkretne in take duhovne. Za uspešno premagovanje le teh pa potrebujemo dobro opremo in dobro vodstvo.

Marjan nekoč smo imeli debato ali je cilj pomembnejši od same poti? Takrat si rekel, da ko veš za cilj izbereš pot. Nato pa nadaljeval z zanimivo izjavo, ki jo lahko izrečeš samo ti. In sicer rekel si, da pot oblikuje, utrjuje in spreminja  popotnika. Od samega popotnika pa je odvisen njegov končni cilj, kamor ga pot pripelje.

Dragi Marjan, ko smo z ostalimi študenti sestavljali to fotoknjigo, kjer so zbrane slike iz srečanj in dogodkov, ki smo jih skupaj organizirali, smo se še enkrat spomnili in podoživeli našo skupno pot, ki smo jo začeli še na Sinaju in končali na UNIZUP-u. Ta pot je bila včasih zahtevna, naporna, nejasna, včasih smo izgubljeni v gozdu iskali cesto, smerokaze, markacije… A jaz lahko trdim, da je bila ta pot večino časa svetla, s soncem obsijana, po njej smo stopali motivirani, polni načrtov in volje.

Marjan hvala ti, da si z nami prehodil del naše poti in tako soustvarjal naš končni cilj. Hvala ti, da smo lahko tudi mi hodili po tvoji poti in tako soustvarjali tvoj cilj. Hvala ti, da si nas vodil, usmerjal, motiviral, potiskal in vlekel naprej, ko smo bile naše noge težke, glave pa nezainteresirane, jezne in utrujene.

Hvala za vse pogovore, nasvete, mnenja, tvojo iskrenost. Za tvoj trud, voljo, požrtvovalnost in vztrajnost pri ustanavljanju univerzitetne župnije UNIZUP in urejanju njenih prostorov. Hvala ti za tvoj čas, ki si ga namenil raznim skupinam in posameznikom znotraj UNIZUPa in Sinaja. Hvala za vse opravljene svete spovedi in svete maše in tihe žrtve, za katere ve le Gospod.

Dragi Marjan, na koncu te zahvale, upam in verjamem, da se boš rad vračal v Maribor. V naš in tvoj UNIZUP, kjer si vedno dobrodošel.

Naj ti Bog podeli obilo blagoslova na tvoji nadaljnji življenjski poti.

Aljaž Mlinarič