V ponedeljek, 21. 10. 2024, smo večer preživeli v prostorih UNIZUP, a naše misli so odpotovale v daljno deželo Indijo. Zbrani smo bili deležni bogatega potopisnega predavanja o humanitarni odpravi v Indijo. Člani odprave – s. Simona, Niko, Žan in Primož – so nas skozi besede in fotografije popeljali v svet, poln zanimivosti in ra
znolikosti. Del odprave so bili še trije člani – Marija, Pija in Aljaž.
Potovanje so začeli 20. julija v Kalkuti in ga končali 6. avgusta v Megalaji. Njihov namen je bil dobrodelne narave, in sicer nudenje (strokovne) pomoči na različnih mestih. Vsak je s svojim znanjem in talenti pomagal, kjer koli je bila potreba. V glavnem so opravljali misijonsko, medicinsko in tehnično-računalniško delo: predstavitev Slovenije, kateheze, izvajanje delavnic na šolah, oblikovanje spletne strani, delo z računalniki in urejanje elektrike, preventivni pregledi otrok, reševanje urgentnih primerov ter druge oblike pomoči v bolnišnicah, ambulantah.
Poleg raznolikega dela, ki so ga izvajali, so predstavili tudi barvitost Indije, vsakodnevno življenje domačinov, zanimive prigode in dogodivščine. Dejali so, da so na eni šoli doživeli veličasten sprejem, kot da bi prišel Luka Dončić 😊
Čeprav so se soočali tudi s težkimi in nepričakovanimi trenutki, so čutili Božjo navzočnost. Po Njegovi previdnosti so bili poklicani na pot prostovoljnega darovanja, prek katerega so prejeli veliko nasmehov, toplih sprejemov in novih izkušenj.
Na koncu smo se lahko vsi udeleženci še telesno okrepčali z rižem, slastno curryjevo omako in indijskim čajem. Tako smo tudi mi izkusili delček indijske kulinarike in večer nadaljevali v prijetni družbi.
Verjamem, da Bog prek prostovoljcev na humanitarnih odpravah ali misijonarjev ne deluje samo v deželah drugega sveta, ampak tudi na nas. Veriga ljubezni nima meja, saj smo imeli to čast, da so prostovoljci z nami podelili svoje zgodbe. Ne glede na to, kdo smo in kje se nahajamo, smo poklicani k ljubezni, vsak na svoj način s talenti, ki nam jih je podaril nebeški Oče. Pri tem naj nas spremlja in opogumlja misel Matere Terezije iz Kalkute: »Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.«
Mirjam
