Na drugo sredo v aprilu smo študentje gostili posebna gosta, nekaterim že poznana, drugim ne, in sicer zakonca Planinc. Zaradi spleta okoliščin sta večer z nami preživela preko Zooma, vendar ni bilo srečanje zaradi tega nič manj pristno.

Vid in Anja sta se med seboj spoznala v srednji šoli in kar hitro sta postala par. Vendar pa so se jima že od začetku odpirala vprašanja, kako daleč je predaleč in kako naj svoj odnos gradita- na telesnosti, ali pa spoznavanju drug drugega, njunih osebnosti in bistva drug v drugem ter iskrenosti. Ker sta se v sebi zavedala, da sta šla morda že (pre)daleč, sta dobila od duhovnika spovednika povabilo, da napravita korak nazaj, in začneta najprej spoznavati drug drugega in ne le njunih teles.

Vid se je v tistem obdobju soočal še z drugimi izzivi- prvi izmed njih je bila zasvojenost s pornografskimi vsebinami, drugi pa razločevanje, kam ga Bog resnično kliče- ali je to res zakonska zveza, ali pa morda posvečeno življenje. V zvezi s pornografijo in (njegovim) bojem z njo je povedal več pomenljivih, a lepih misli. Prva, ki se mi je vtisnila v spomin, je bila, da ne moreš hkrati molit rožnega venca in grešit- prej ali slej boš namreč vsaj z enim moral prenehati. Druga pa, zakaj se mu zdaj sploh zdi pomembno živeti brez pornografije- ne zgolj zato, ker bi bila nekaj slabega, temveč zato, ker je življenje brez nje, v čistosti, toliko lepše, pristnejše in bolj pravo.

Anja nam je hkrati podajala svoje doživljanje Vidovih vzponov in padcev- na eni strani se je soočala z občutki krivde, osamljenosti, a si je izprosila milost, da mu stoji ob strani, ne glede na to, kolikokrat bo padel, in tudi ne glede na njegovo izbiro življenjskega poslanstva. Položila nam je na srce, da ne glede na vse, On vselej pazi na nas.

Kar se me je od celotnega pričevanja verjetno najbolj dotaknilo, pa je bila zgodba o njuni zaroki ter Vidovem odločanju zanjo. Navkljub vsem »filmskim« scenarijem, ki so padli v vodo- kje in kdaj bo Vid zaprosil Anjo, do tega, da mu bo kristalno jasno, da je to prava pot, in bo zanjo dobil »potrdilo« od zgoraj- je na koncu spoznal, da ima možnost odločitve, da lahko izbere, saj ima svobodno voljo; in da, za karkoli se bo v tistem trenutku odločil, za katerokoli izmed dveh poti, bo Gospodu po volji.

Srečanje sta zaključila z nekaj družinskimi fotografijami, rekoč (Vid), da si ni nikoli mislil, da ti lahko dajo tvoji otroci takšno veselje, ki ga ne moreš opisati. S tem smo sklenili srečanje, upamo pa seveda, da ju bomo lahko še kdaj gostili.

Klara