Kulturni dan na Unizup

Dogajanje na Slovenskem v času okupacije (s poudarkom na letu 1941)

Spoznaj in prepoznaj: Dogajanje na Slovenskem v času okupacije  

V sredo, 5. 2. 2020, smo na Univerzitetni župniji Maribor obeležili slovenski kulturni praznik, ki smo ga tokrat obarvali nekoliko drugače; šli smo namreč preko meja poezije, besede in umetnosti na tisto področje, ki na bolj ali manj viden način zaznamuje vsakega izmed nas. Naša študentka, Teja Štritof, sicer študentka zgodovine in medjezikovnih študij, nam je namreč po redni študentski maši pripravila nadvse zanimivo predavanje, ki nas je popeljalo v življenje Slovencev  v letu 1941. Teja je s temo zelo dobro seznanjena, saj je na tem področju že pripravila  dve seminarski nalogi, ki pa sta se vsebinsko, kot je tudi sama omenila, precej razlikovali. V predavanju je omenila poglavitne dogodke, ki so se zgodili tistega burnega leta (med drugim tudi napad na Jugoslavijo, ustanovitev protiimperialistične fronte), na kratko predstavila okupatorske totalitarne režime nacizma, fašizma in stalinizma, povedala o delovanju škofov Rožmana in Tomažiča ter nas presenetila z mnogo do sedaj nepoznanimi dejstvi. Večer nam je ponudil vpogled v dejansko stisko slovenskega naroda in nas presunil s spoznanjem, da je bila druga svetovna vojna čas, ko ni šlo zgolj za borbo proti eni sovražni sili; to je bil čas, ko smo postali sovražniki sami sebi, posledice razklanosti in kaosa pa je moč občutiti še danes. Teja je večkrat poudarila, da je naša sedanja zgodovina premalo objektivna in da si veliko strokovnjakov še danes zatiska oči in predstavlja le eno plat zgodbe, s tem pa resnico premnogokrat zasenči. Dejstvo je namreč, da smo bili Slovenci žrtve dvojnih sovražnih delovanj: nacistične Nemčije in njenih podpornikov na eni ter represivnega komunističnega režima na drugi strani. Predavanje smo zaključili z debato, ki pa ni potekala v luči obsojanja in nastrojenosti. Zdelo se nam je pomembno, da uvidimo in sprejmemo dejstva taka, kot so in se iz grozot ter napak pretekle teme naučimo spoštljivega in preudarnega ravnanja s sočlovekom in z našo domovino.

Lahko smo iskreno in odkrito ponosni, da nam je po skoraj pol stoletja zatiranja, nasilja in uničujoče enoumne ideologije uspelo izboriti si samostojno Slovenijo s svojo identiteto, narodom, kulturo in preteklostjo. Res je, da še nas čaka veliko dela, preden bomo zmogli odpustiti, preboleti in zaceliti rane preteklosti, a vseeno se lahko s hvaležnostjo v srcu obrnemo k Bogu in ga prosimo, naj nam da milost ozdravljenja in Njegove modrosti, da bomo v prihodnosti ubrali prave korake novega začetka v slogi, ljubezni, miru in spoštovanju.

Agnes