V četrtek, 14.3., smo imeli na Unizup srečanje medicinske skupine. Prisluhnili smo s. Simoni, ki nam je ob slikah pripovedovala, kako je imela pred leti, še kot specializantka družinske medicine, priložnost preživeti en mesec v Indiji. Med poslušanjem smo grizljali indijske oreščke in celo mango, ki je tam ena najbolj običajnih jedi ,kot pri nas jabolka.

Simona je bila tam v mestu Bangalore, v kampusu St John’s Medical College, kjer je krščanska bolnišnica. Tam je imela tudi prijateljico Klaro, ki ji je dala marsikateri koristni nasvet, tudi glede tega kaj je v Indiji zdravo jesti in česa ne. Videla je delo v dermatologiji in onkologiji ter na oddelku Upanja, kjer so pomagali otrokom z različnimi motnjami v razvoju. Maše pri njih, tudi birma, so bile doživete in kazale globoko vero ljudi.

Način dela je nekoliko drugačen. Tudi tam je zelo pomemben pogovor z bolniki. Ker je vsako preiskavo treba plačati, se večkrat odločajo le za to, kar je res potrebno in poskušajo z manj narediti čim več. Mnogo stvari tudi ni tako, kot bi morale biti, vidiš revščino in ostanke kastnega sistema. Vsak se bori za to, da bi vsaj svojim otrokom omogočil nekoliko boljše življenje, kot ga je imel sam. Indija ima trenutno 1,4 milijarde prebivalcev, samo Bangalore pa 8 milijonov. Ob tem se še bolj zavemo, kako dragocena je naša vera, ki nas uči, da je vsak človek narejen po Božji podobi in nenadomestljiv, vsako življenje dragoceno. Zato cenimo svojo nalogo na svetu, pomagati, kjer moremo, narediti kar moremo in zaupati v Božji načrt.

Hvala Simoni, da je delila z nami to neprecenljivo izkušnjo.

Ema