V četrtek, 21. 11. 2024, je imela medicinska skupina v prostorih UNIZUP svoje redno srečanje na temo Čustva in možgani. Poleg študentov medicine, zdravstvene nege,psihologije in sorodnih ved so na dogodek povabili tudi druge, ki jih tematika zanima. Gostja večera je bila naša Unizup Barbara Gungl, novopečena psihologinja. Pripravila je bogato predavanje, skozi katerega nas je postavila pred različne izzive, tako da smo bili tudi udeleženci miselno in čustveno aktivni. Spregovorila nam je o čustvih nasploh, njihovem razvoju, vplivu na naše življenje, dojemanju sveta, o možganih in njuni medsebojni povezavi. Ob naštevanju glavnih čustev (veselje, strah, žalost, gnus, jeza, presenečenje in prezir kot »najnovejši dodatek«) smo slišali, da morda le-ta niso tako univerzalna, kot smo mislili, ampak so kulturno pogojena. Diskusijo smo odprli z vprašanjem, kaj je glavna naloga možganov ter izvedeli, da po enem pogledu to ni mišljenje in pridobivanje informacij, temveč predvidevanje energijskih potreb telesa. Ob prikazanih fotografijah nas je Barbara spraševala, ali so nam všeč ali ne, in to povezala z našim dojemanjem ljudi v vsakdanjem življenju. Oseba je taka, kot je, kako jo ocenimo, pa je lahko odvisno od našega razpoloženja v danem trenutku in ne pomeni nujno, da zanjo to v resnici velja.
Gostja je izvedla aktivnost, pri kateri smo zaprli oči in si predstavljali, da smo v zaprtem prostoru. Potrkala je in govorila vprašanja, ki bi si jih ljudje običajno zastavili v neznani situaciji, ko bi skušali ugotoviti, od kod izvira zvok, za kaj sploh gre. Skozi to zanimivo aktivnost nas je hotela postaviti v vlogo možganov, ki so zaklenjeni v lobanjo in nimajo neposrednega stika s svetom. Tako pravzaprav ves čas ugibajo o svetu zunaj sebe na podlagi izkušenj, ki si jih kot »arhitekti« ustvarjamo tudi sami. Prav tako smo se pogovarjali o tem, da je čustvo način razlage situacije. Če si na primer nekaj razlagamo kot strašljivo ali pa kot najboljšo stvar, ki se nam je zgodila, bomo to zaradi razlage same občutili drugače. Razlaga situacije vpliva na to, kako se bo naše telo odzvalo, torej vodi naše ravnanje.
Barbara je besede podkrepila s številnimi primeri in spoznanji sodobnih raziskav ter zaključila z mislijo Lise Feldman Barrett, avtorice teorije konstruiranih čustev, o kateri smo ta večer razmišljali: »Najboljši način, da spremenimo preteklost,je, da spremenimo sedanjost«. Ob odhodu smo se nasmehnili dobronamernemu »priporočilu«, da je za dobro počutje potrebna dobra hrana in dovolj spanca. Prvi del smo namreč že lahko obkljukali, saj smo bili deležni slastnega jabolčnega zavitka in čaja, ki nas je toplo ogrel. 😊
Mirjam in Natalija
