Kateheza: Učimo se prepoznavati resnično tolažbo in razumeti, kaj se dogaja v mojem srcu

Kateheza o razločevanju: Pristna tolažba

Svetopisemski odlomek: Flp 1, 9-11

Molim pa tole: naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznavanju in v vsakršnem zaznavanju, da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in boste tako čisti in neomadeževani za Kristusov dan, izpolnjeni s sadom pravičnosti, po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo.

Dragi bratje in sestre, dober dan!

V nadaljevanju našega razmišljanja o razločevanju in zlasti o duhovni izkušnji, imenovani »tolažba«, o čemer smo govorili prejšnjo sredo, se sprašujemo: kako prepoznamo resnično tolažbo? To je zelo pomembno vprašanje za dobro razločevanje, da ne bi bili zavedeni pri iskanju svojega resničnega dobrega.

Nekaj meril lahko najdemo v odlomku iz Duhovnih vaj svetega Ignacija Lojolskega. Takole pravi: »Če so začetek, sredina in konec povsem dobri in merijo na nekaj čisto dobrega, je to znamenje dobrega angela. Toda če se razvoj misli, ki se zbujajo, sprevrže v nekaj slabega ali kar raztresa duha ali kar je manj dobro od tistega, kar je duša prej sklenila storiti; ali če dušo to slabi, vznemirja in moti, ko ji jemlje mir, notranji molk in zbranost, je to jasno znamenje, da prihajajo te misli od hudega duha, sovražnika našega napredka in večnega zveličanja« (Duhovne vaje, 333). Res je namreč, da imamo resnično tolažbo, a tudi tolažbe, ki niso prave. Zato je treba dobro razumeti pot tolažbe: kako poteka in kam me vodi. Če me pelje k neki stvari, ki ni dobra, to ni resnična tolažba, je navidezna.

Gre za dragocene napotke, ki si zaslužijo kratek komentar. Kaj pomeni, da je začetek usmerjen v dobro, da je dobra tolažba, kot pravi sveti Ignacij? Na primer, mislim na molitev in opazim, da jo spremlja naklonjenost do Gospoda in do bližnjega, da vabi k dejanjem velikodušnosti in ljubezni: to je dober začetek. Lahko pa se tudi zgodi, da se ta misel pojavi, da bi se izognil delu ali nalogi, ki mi je bila zaupana: vsakič, ko moram pomiti posodo ali pospraviti hišo, začutim veliko željo, da bi začel moliti! To se dogaja v samostanih. Toda molitev ni beg pred nalogami, nasprotno, je pomoč pri uresničevanju dobrega, ki smo ga poklicani opravljati tukaj in zdaj. Toliko v zvezi z začetkom.

Potem je tu še sredina. Sveti Ignacij je rekel, da začetek, sredina in konec morajo biti dobri. Začetek je tole: imam željo, da bi molil, ker nočem pomivati posode – pojdi in pomij posodo in potem pojdi molit. Sredina je tisto, kar pride zatem, kar sledi tej misli. Če ostanemo pri prejšnjem primeru: če začnem moliti in se, tako kot farizej iz prilike (prim. Lk 18,9-14), nagibam k ugajanju samemu sebi in zaničevanju drugih, morda z zamerljivo in zlohotno držo, potem so to znamenja, da je hudi duh uporabil to misel kot ključ, da je vstopil v moje srce in mi posredoval svoja čustva. Grem molit in mi pride na misel farizej: »Zahvaljujem se ti, Gospod, kajti jaz molim, nisem kot drugi ljudje, ki te ne iščejo in ne molijo.« Ta molitev se slabo konča. Tolažba te molitve je, da se pred Bogom počutimo kot pav. To je sredina, ki ni dobra.

In potem je konec. Konec je vidik, ki smo ga že srečali, in sicer: kam me vodi ta misel? Lahko se na primer zgodi, da se trudim za lepo in hvalevredno delo, vendar pa me to prisili, da preneham moliti, postajam vedno bolj agresiven in hudoben, mislim, da je vse odvisno od mene, do te mere, da izgubim vero v Boga. Tu gre očitno za delovanje hudega duha. Začnem moliti, potem pa se v molitvi čutim vsemogočnega, da mora vse biti v mojih rokah, kot da sem edini, ki zna kaj narediti. Očitno v tem ni dobrega duha. V trenutku, ko želim kaj storiti, je treba dobro pretresti pot svojih čustev, tolažbe.

Sovražnikov slog – ko govorimo o sovražniku, govorimo o hudiču – je, da se predstavi na varljiv in prikrit način: začne s tem, kar nam je najbolj pri srcu in nas nato postopoma pritegne k sebi: zlo vstopi na skrivaj, ne da bi se ga oseba zavedala. In sčasoma milina postane strogost: tista misel se razkrije takšna, kakršna v resnici je.

Zato je pomembno potrpežljivo, a nujno preverjanje izvora in resničnosti svojih misli; to je povabilo k učenju iz izkušenj, iz tega, kar se nam dogaja, da ne bi ponavljali istih napak. Bolj ko se poznamo, bolj zaznamo, kje vstopa hudi duh, njegova »gesla«, vhodna vrata v naše srce, kar so točke, kjer smo najbolj občutljivi, da bi bili v prihodnje nanje pozorni. Vsak med nami ima šibke točke, najšibkejše točke naše osebnosti. Tukaj vstopa hudi duh in nas usmeri na napačno pot ali pa nas spelje s prave poti. Grem molit, a me odmakne od molitve.

Primere bi lahko poljubno naštevali, če bi razmišljali o naših dnevih. Zato je tako pomembno vsakodnevno izpraševanje vesti. Preden sklenemo dan, se nekoliko zaustavimo. Kaj se je zgodilo? Ne v časopisih, ampak v mojem življenju. Kaj se je zgodilo v mojem srcu? Je moje srce bilo pozorno? Je zraslo? Sem hodil po poti, ne da bi sploh vedel zanjo? Kaj se je zgodilo v mojem srcu? Izpraševanje je pomembno, je dragocen napor ponovnega branja življenja s posebnega zornega kota. Pomembno je zavedati se, kaj se dogaja, saj je to znamenje, da v nas deluje Božja milost, ki nam pomaga rasti v svobodi in zavedanju. Mi nismo sami. Z nami je Sveti Duh.

Pristna tolažba je neke vrste potrditev dejstva, da opravljamo to, kar od nas želi Bog, da namreč hodimo po njegovih poteh, to je po poteh življenja, veselja in miru. Pri razločevanju namreč ne gre samo za to, kaj je dobro ali kaj je največje možno dobro, ampak za to, kaj je dobro zame tukaj in zdaj: v tem sem poklican, da rastem in postavljam meje drugim predlogom, privlačnim, a nerealnim, da ne bi bil prevaran pri iskanju resničnega dobrega.

Bratje in sestre, treba je vedno bolj razumeti, kaj se dogaja v mojem srcu. In zato je potrebno izpraševanje vesti, da bi videli, kaj se je danes zgodilo. »Sem se razjezil? Tistega nisem storil? Zakaj?« Na vprašanje zakaj je treba poiskati vzrok teh napak. »Danes sem bil srečen. Najprej sem bil siten, ker sem moral pomagati ljudem. Na koncu pa sem se počutil izpolnjenega, ker sem pomagal.« Tu je Sveti Duh. Naučiti se brati knjigo svojega srca, kaj se je zgodilo čez dan. Delajte tako, samo dve minuti. A koristilo vam bo, to vam zagotavljam. Hvala.

Vir: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-11/kateheza-ucimo-se-prepoznavati-resnicno-tolazbo-in-razumeti-ka.html