Kot že tradicionalno smo v četrtek, 23. maja 2024 ob 20h imeli srečanje medicinske skupine na UNIZUP-u. Naša gostja je bila zdravnica infektologinja Maja, ki je zaposlena v UKC Maribor. Na začetku srečanja smo zmolili, nato pa nam je spregovorila Maja. Najprej se nam je predstavila. Med drugim je povedala, da prihaja iz Prlekije, ima moža, ki je psihiater in skupaj imata tri sinove. Nato pa nam je začela pripovedovati svojo zgodbo. Pripovedovala nam je o svojih študijskih letih, kako so bila naporna, a tudi lepa ter proti službeni karieri, brezskrbna leta. Na študiju je spoznala svojega moža in dodala, da rada reče, da je bila to ljubezen na prvi pogovor. Po koncu študija je šla v času absolventa z drugimi kolegi kot prostovoljka v Afriko, kjer so pomagali zdraviti tamkajšnje ljudi. Rekla je, da vidiš marsikaj ter da smo lahko srečni tukaj, kjer smo. Nato nam je pripovedovala o izbiri svoje specializacije in da je bila infektologija edina specializacija, v kateri se je našla. Del svoje specializacije je mogla oddelati v Ljubljani, pri čemer je dodala, da je bilo to z dvema malima otrokoma zelo naporno. Na začetku so živeli v Ljubljani in imeli varuško, s katero so dobri prijatelji še dandanes. Nato pa so se preselili v Maribor in se je mogla vsak dan voziti iz Maribora do Ljubljane. Dodala je, da je zelo hvaležna svojemu možu, ki je skrbel za njuno družino v času njene odsotnosti ter jo podpiral in ji pomagal na vsakem koraku. Po specializaciji se je nato zaposlila v UKC Maribor, kjer dela še sedaj. Najhuje ji je bilo delati v času korona virusa, ko je bila zaposlena na korona oddelku. Povedala je, da je takrat izjemno primanjkovalo kadra, in da so izgubili celo tri specializante infektologije. V hecu pa je povedala, da je hvaležna korona času, saj na njihovem oddelku še vedno cel čas nosijo maske, kar ji zelo ugaja. Maja je povedala, da delo zdravnika ni vedno lahko. Najtežje ji je uravnavati družinsko ter službeno življenje. Z možem se trudita ohranjati ravnovesje, kjer imata nekaj časa zase kot mož in žena, nekaj časa za otroke in tudi čas za Boga. Verjame tudi, da je Bog edini, ki je vedno ob nas in da se lahko nanj vedno zanesemo. Nato so sledila vprašanja z naše strani, kjer smo jo spraševali o zdajšnjem življenju ter različnih spominih s študija. Na koncu srečanja smo naredili skupinsko sliko ter se Maji lepo zahvalili za njene podeljene besede ter izkušnje.

Julija