Tudi letos smo študentje Univerzitetne župnije Maribor prvomajske počitnice izkoristili za (še kako potreben) oddih. Ker letos mineva natanko 180 let, odkar je bil v Salzburgu za škofa posvečen Anton Martin Slomšek, smo si za cilj izbrali to škofovsko mesto in južno Bavarsko. Tako smo se od 30. aprila do 2. maja podali na pot, ki je bila romarska, turistična, kulturna, predvsem pa zabavna.

V četrtek smo se že v zgodnjih jutranjih urah odpravili iz Maribora. Prva postaja je bilo romarsko središče Maria Plain na griču neposredno nad Salzburgom. Tam nas je sicer pričakal mrzel veter, a tudi čudovit razgled na našo naslednjo postojanko – mesto Salzburg. Ob obletnici Slomškove škofovske posvetitve smo v tamkajšnji stolnici obhajali sveto mašo, ki je imela ob tej priložnosti tudi poseben zahvalni pomen. Po maši smo se razkropili po mestu: eni na kavo, drugi na Mozartovo kroglico (to je obvezno), spet tretji pa preprosto uživat na soncu, v ozkih ulicah in baročni lepoti mesta – težko je, da te Salzburg ne bi očaral. Popoldne smo se odpravili proti Münchnu, kjer so nas v mladinskem domu Salesianum gostoljubno sprejeli. Zvečer so se najbolj vztrajni še odpravili v mestno središče, drugi pa so bili zelo veseli večernega počitka.

Drugi dan smo v celoti preživeli v bavarski prestolnici. Začeli smo z mašo pri sv. Petru tik ob Marienplatzu. Po maši smo si privoščili jutranjo kavo (ki smo jo komaj uspeli najti, saj so bile zaradi praznika odprte le redke kavarne), nato pa smo si ogledali slavni Glockenspiel na mestni hiši. Od tam smo se sprehodili do stolnice Frauenkirche in na trgu pred cerkvijo zapeli še nekaj pesmi (tudi kakšno Marijino, seveda). Ogled mesta smo nadaljevali pri Rezidenci in dih jemajoči Teatinski cerkvi sv. Kajetana. Popoldne smo preživeli v Olympiaparku, kjer smo uživali v soncu in razgledu, nato pa še (obvezno) obiskali BMW Welt in BMW Museum. Tisti, ki po celodnevnem raziskovanju še vedno niso uspeli videti vsega, so se zvečer ponovno odpravili v središče mesta, ostali pa so uživali v druženju pri salezijancih.

Zadnji dan smo zapustili prestolnico in se podali bolj na bavarsko podeželje. Najprej smo obiskali samostan Ettal – čudovito baročno benediktinsko opatijo v objemu Alp. Tam smo imeli še zadnjo romarsko mašo, nato pa smo prosti čas izkoristili za raziskovanje samostanskega kompleksa, ki ima (kot je to na Bavarskem značilno) tudi svojo pivovarno. Nato smo se odpeljali do dvorca Linderhof – edinega dokončanega arhitekturnega podviga sanjaškega kralja Ludvika II. Voden ogled po dvorcu v slovenščini nas je večkrat nasmejal, razkošno okrašene kraljeve sobane pa so nas na koncu pustile brez besed. Zadnja postaja je bil kraj Füssen, ki slovi po gradu Neuschwanstein – verjetno najslavnejši in najpogosteje narobe izgovorjeni bavarski znamenitosti. Ta pravljični Ludvikov grad se je z mosta Marienbrücke v popoldanskem soncu res bleščal kot iz kakšne Disneyjeve risanke.

Trije dnevi sonca, malo jutranjega mraza, veliko petja, še več smeha, molitve in prehojenih kilometrov so nas medsebojno še bolj povezali. Hvala vsem, ki ste bili del tega izleta. Za konec pa ostane samo še eno vprašanje: Kam gremo prihodnje leto?

Zapisala: Ana Pleteršek