3. spletno srečanje Medicinske skupine
Bilo je na Miklavžev večer, ko smo se zbrali vsak pred svojim ekranom. Ekrani so v teh težkih časih namreč »okno v svet«. Medicinci in medicinke smo pa posebna bitja, ki stalno hrepenimo po znanju: ne le tistim ki ga lahko preberemo iz učbenika, ampak tistim bolj praktičnim, ki temelji na izkušnji starejših kolegov. In tako je na pomoč priskočila prav posebna gostja: dr. Mirjam Cvelbar. Če jo na kratko predstavim, naj povem, da je to sestra iz Skupnosti Loyola in hkrati ginekologinja z ugovorom vesti, nekoč dopisna članica papeške Akademije za življenje v Italiji ter članica izvršnega odbora Slovenskega katoliškega zdravstvenega združenja, ki je sedaj Združenje slovenskih katoliških zdravnikov. Poleg tega je tudi predsednica Gibanja za življenje, ki deluje že od leta 1994 v Sloveniji. Je pa tudi učiteljica Billingsove metode naravnega načrtovanja družine, doktorirala je tudi iz genetike raka dojk in jajčnikov. Trenutno dela v ZD Novo mesto v ginekološki ambulanti in je vodja Ambulante za bolezni dojk. Skratka res imenitna osebnost! Izbrana tema večernega pogovora je bila sicer prosta, a vseeno omejena na svet ginekologije. Ta je seveda širok in zajema zelo različne tematike, ki pa neredko pripeljejo do velikih etičnih dilem. Te so za dr. Cvelbar prav gotovo vsakdanji kruh. Najprej nam je gostinja predstavila na kratko, s čim sploh se ubada ginekologija, in sicer z ženskim reproduktivnim organom in fiziološkimi mehanizmi različnih obdobij življenja ženske: od pubertete vse do amenoreje. Nosečnost je seveda prav poseben čas, ko postane vloga ginekologa prav gotovo bistvena: v dobrem in slabem. Veliko je namreč govora o ženski emancipaciji, še vedno pa se mi zdi da se vsakodnevno spopadamo s tabuji, še posebej mi, zdravstveni delavci. Meja med osebnim in javnim mnenjem se namreč prav hitro lahko zabriše, če niso tvojo prepričanja trdno zakoreninjena in na solidni bazi. Govora je bilo seveda o splavu in kontracepciji. Ti dve »opciji« sta pogosto ponujeni mladi ženski, ko prvič vstopi v ginekološko ambulanto, prikazujeta nekakšen »hiter izhod« iz kakršnekoli situacije. Dr. Cvelbar pa je opozorila, da se delo ginekologa ravno prične ob pogovoru, ki mora biti iskren in odprt. Vera pa je tu seveda v pomoč tudi na profesionalni ravni. Ne moreš namreč biti dober zdravnk, ne da bi sledil lastnemu prepričanju in morali.
Pogovarjali smo se tudi o pravici do ugovora vesti in izpostavili, da je včasih za mladega specializanta skoraj nemogoče dokončati specializacije zaradi velikih ovir sistema kot takega ter nasprotovanja samih kolegov. Pogovor je bil res sproščen, dr. Cvelbar pa si je res vzela čas za odgovor na vsa naša vprašanja in dvome. Njej gre posebna zahvala!
»Usmiljen in milostljiv, počasen za jezo in poln dobrote. Pozna našo šibko naravo in ve, da smo prah. Kakor je oče usmiljen z otroki, tako je Gospod usmiljen z nami.« (Ps 103,8;14.13)

Caterina