Meni Zapri

Božična poslanica

BOŽIČNA POSLANICA UNIVERZITETNE ŽUPNIJE MARIBOR


Dostojevski je zapisal: ‘Če ni Boga, je vse dovoljeno.’ Bog s svojo prisotnostjo daje orientacijo, daje vse, kar je nasprotno smrti, osvobaja človeka od navezanosti zgolj nase ali na človeštvo kot abstrakten pojem. Človek se le s pomočjo Boga lahko razvija, širi, tvega, zaupa, sicer ostane zaprt v krog večnega povračanja vase brez cilja. To kaže praksa vsakdanjega življenja.
Kljub temu najdemo v slovenskem okolju ‘mislece’, ki stavek Dostojevskega obračajo v pomensko nasprotje, čeprav želijo demonstrirati, da gre za isto stvar oz. razgaljenje Dostojevskega. Gre namreč za spreminjanje nikalne v trdilno obliko, kar zveni: ‘Kjer je Bog, je vse dovoljeno.’ Spremenjen stavek v resnici želi Bogu odvzeti njegovo objektivnost, vseobsežnost in ga oži na človekovo osebno domišljijsko in voluntaristično projekcijo, kot da je samo po sebi umevno, da Boga ni. Glede na vsebino Dostojevskega bi se ta trditev, če bi šlo za pošteno razumevanje oz. logiko, glasila: ‘Kjer je človek bog, je vse dovoljeno.’
Kar se iz tega lahko naučimo je, da retorika sama na sebi še ni nujno resnica ali poštena logika, zato nas ne sme prestrašiti ali ustaviti v iskanju. Je le smerokaz, ki ga je nekdo obrnil v napačno smer. Besedna špekulacija oz. manipulacija ne more namreč premagati brezna niča ali razbohotenega egoizma, pač pa človekovo blodenje potegne še globlje v trpljenje. Tega lahko premaga le Bog, ki prihaja od zunaj in mu je domača tudi človekova notranjost. Poslal nam je svojega Sina v podobi majhnega otroka, da bi bil otipljivo z nami tu in zdaj ter nas odprl resnici o nas samih in Njem ter potešil naše hrepenenje po večnem življenju. Kristus se je rodil v brezno zgubljenosti, brezciljnega kroženja, da bi nas potegnil ven. Sledimo Novorojencu skozi blodno noč, da nas popelje v pokrajine resnice, svobode, miru, osebnega srečanja z Bogom.
Odbor Unizup vsem vošči blagoslovljen božič in z njim dar miru in modrosti v srcu.
V imenu odbora

p. Marjan Kokalj