Naše romanje smo začeli z odhodom izpred Salezijanskega mladinskega centra Maribor ob osmi uri zjutraj. Na avtobusu se je začelo prebujati tako družabno vzdušje, kakor tudi mnogi romarji…prej ali slej. Naša prva postojanka z zabavnim opisom tamkajšnje cerkve je bil Dravograd. Dobili tudi zajtrk in že smo bili na poti v Celovec. Sprememba programa, ki je narekovala, da smo si najprej ogledali celovško stolnico me ni niti malo motila, saj me je navdušila baročna cerkev in njeno okrasje. Po ogledu stolnice smo se odpravili v Marijino cerkev (še vedno v Celovcu), kjer smo imeli mašo, pred tem pa še molitev. Pri maši smo študentje sooblikovali bogoslužje: nekateri smo pomagali pri branju, drugi pri petju, vsi pa pri goreči molitvi – slednje se je izkazalo za še posebej priročno, saj je bila sama cerkev dokaj mrzla 🙂 Pred in celo med mašo smo lahko izkoristili priložnost za sveto spoved in si olajšali dušo ter pripravili srca na božično praznovanje. Po vsem dogajanju sem bil že pošteno lačen in še bolj vesel, ko so nas v domu Sodalitas, v Tinjah, gostoljubno sprejeli in nam postregli s kosilom. Nadalje smo se odpravili v romarsko središče imenovano Gospa Sveta in si tam ogledali gotsko cerkev Marijinega vnebovzetja. Navdušila so me razna dela, ki so krasila mogočen dvoranski prostor cerkve: kipi svetnikov, pozlačeni oltarji, stenske poslikave in še bi lahko našteval. Nato smo ponovno zavili v Celovec, kjer smo imeli prosti čas za druženje in sprehod po božično okrašenih trgih. S svojim dekletom, prijatelji in dvema duhovnikoma sem se ob dobri družbi in kuhanem vinu sprostil ter tako preživel večer vse do odhoda avtobusa. Prepričan sem, da mi bo romanje ostalo v spominu kot zabavna, pa tudi milostna, duhovno obogatena izkušnja.

Jakob Zemljič