Na praznik Jezusovega krsta smo sicer v Cerkvi uradno zaključili božični čas. Vendar po lepi slovenski navadi, jaslice naše cerkve in domove krasijo vse do praznika Jezusovega darovanja v templju – svečnice. Za “neuradni” zaključek božičnega vzdušja smo vam pripravili prispevek kako je študentka medicine Petra Gazdek praznovala svoj prvi “slovenski” božič in ga primerjala s praznovanjem doma na Hrvaškem.
Obdobje od adventa do Božiča na Hrvaškem velja za zelo pomembno obdobje za vernike, pa tudi tiste, ki Božič praznujejo le iz nekaterih folklornih običajev ali navad. Vsako mesto namreč prireja adventne sejme, vse je okrašeno, cerkve so bolj polne kot običajno in pogosto opazim, da so odnosi med ljudmi v tem letnem času toplejši, ljudje so bolj prijazni drug do drugega in si hitreje odpustijo. Na Hrvaškem je običaj, da se vsak krščanski? praznik od Božiča do praznika Sv. Treh kraljev šteje za dela prost dan. Dijaki imajo v tem obdobju pogosto zimske počitnice, študenti pa začnejo s predavanji šele po 6. januarju. V Sloveniji pa nisem začutila tega božičnega duha, tiste moči vere in tistega nečesa, kar ljudi v tem zimskem času združuje bolj kot običajno. Ker sem tudi sama vernica in hodim v cerkev, so me razžalostili prazni sedeži pri maši in sem se težko navadila na redna študentska predavanja ob prazniku Treh kraljev, nedelovnem dnevu pri nas. Kar mi je bilo zelo všeč, je bila lepa gesta Cerkve, da so ljudem dali kredo, kadilo in blagoslovljeno vodo, da so lahko blagoslovili svoje domove glede na trenutno situacijo z virusom. V tako lepi deželi bi rada spoznala večje število vernikov, ki bi zagotovo pričali o močnejši toplini Božiča.
Petra iz Hrvaške