Dragi študenti in študentke,

V ponedeljek smo stopili v novo študijsko oziroma akademsko leto. Današnji nagovor bom namenil povezavanju znanosti in vere. Namreč, ko stopamo v novo akademsko leto, je prav, da se zavedmo pomena iskanja resnice, tako v znanosti kot v duhovnem življenju. Apostol Pavel nas v pismu Galačanom opominja na pomen notranje povezanosti z višjim smislom. Poudarja, da v življenju niti obreza niti neobreza nič ne veljata, ampak nova stvaritev.

Znanost je res da tisto orodje, ki da znanje, da raziskujemo »zunanji svet«, empiričen svet, da razumemo zakonitosti narave in družbe. A ob tem mora dobiti tudi vera svoj prosotor, ki nas vodi k odkrivanju notranjega sveta, k prepoznavanju tega, kar je resnično pomembno.

Zavedati se moramo, da je vera tista, ki nam ničkolikokrat v življenju daje smisel … nam je spodbuda … in da moremo v Njem iskati moč in spodbudo! Namreč v evangeliju smo slišali Jezusove besede Mateju, naj pridemo k njemu, ko se počutimo utrujeni in obteženi.

Sestre in bratje, spoštovani študentje … znanost kot le empirično znanje nas ne more tolažiti … nam ne more ponuditi upanja …

Bližnji, molitev … je tisti, ki nas v življenju poživlja, ki nas spodbuja, ki nam nudi oporo …  Zato spoštovani študentje in študentke, ko boste občutili stres izpitov, projektov in rokov, se spomnite teh besed. Poiščite ravnovesje med akademskim delom in časom za molitev … vedite tudi, da vam sam kot vaš »župnik« ki ste mi zaupani, stojim ob strani … z molitvijo …

In naj zaključim z mislijo Alberta Einsteina, ki je dejal: “Znanost brez vere je šepava, vera brez znanosti je slepa.” Naj bo to leto priložnost za vas, da združite znanost in vero, da odkrijete in naredite most med obema in da rastete tako v znanju kot v veri.

Spoštovane študentke in študenti, zaželim vam blagoslovljeno študijsko leto, polno odkritij in notranje rasti.