Evangelij pravi: »Ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu« (Jn 10,3). Gospod nas kliče po imenu, kliče pa nas zato, ker nas ima rad. Toda, pravi evangelij, so drugi glasovi, za katerimi ni za hoditi, tisti tujcev, tatov in roparjev, ki hočejo le zlo ovcam.

Ti različni glasovi odmevajo v naši notranjosti. Je glas Boga, ki ljubeznivo nagovarja našo vest, je pa tudi skušnjavčev glas, ki zapeljuje v zlo. Kako prepoznati glas Dobrega pastirja in tistega od tatu, kako razločiti Božje navdihe od hudičevih napeljevanj? Lahko se naučimo razločevati ta dva glasova. Govorita namreč dve različni govorici, saj imata nasprotna načina, kako trkata na naše srce. Dve različni govorici sta. Kakor znamo razločevati en jezik od drugega, tako lahko tudi mi razločujemo Božji glas od glasu hudiča. Božji glas nikoli ne sili. Bog se ponudi, nikoli se ne vsiljuje. Medtem ko zloben glas zapeljuje, napada, sili, prebuja zavajajoče prevare, vabljiva čustva, a le bežna. Na začetku se nam laska, daje nam verjeti, da smo vsemogočni, a zatem nas pusti z notranjo praznino in nas obtožuje: »Ti si ničvreden.« Božji glas pa nas sicer z veliko potrpežljivostjo popravlja in nas vedno opogumlja, tolaži in vedno hrani upanje. Božji glas je glas, ki ima obzorje, medtem ko te glas hudiča pripelje do zidu, te privede v kot.

Še druga razlika je. Sovražnikov glas nas odvrača od sedanjosti in hoče, da se osredotočamo na strahove v prihodnosti ali na žalosti iz preteklosti. Sovražnik ne mara sedanjosti. Poskuša povečati zagrenjenost, spominjanje na pretrpljene krivice tistih, ki so nam storili hudo in na toliko težkih spominov. Medtem ko Božji glas nagovarja sedanjost: »Sedaj lahko delaš dobro, sedaj lahko izkazuješ ustvarjalnost ljubezni, sedaj se lahko odpoveš objokovanju in očitkom, ki držijo tvoje srce ujeto.« Poživlja nas, nas pelje naprej, govori v sedanjosti, sedaj.

In še, ta dva glasova v nas prebujata različna si vprašanja. Tisto, ki prihaja od Boga bo: »Kaj je zame dobro?« Medtem ko skušnjavec vztraja pri drugem vprašanju: »Kaj naj še storim?« »Kaj naj še?« torej glas hudega se vrti okoli lastnega »jaza«, kaj naj še, okoli njegovih nagonov, potreb, okoli vsega in takoj. Kakor kaprice otrok, ki hočejo vse in takoj. Božji glas pa nikoli ne obljublja veselja za nizko ceno. Vabi nas, naj gremo onkraj svojega jaza, da bi našli resnično dobro, mir. Zapomnimo si, da zlo nikoli ne daje miru, najprej povzroča besnenje, zatem pa pusti zagrenjenost. To je stil zlega.

Božji glas in skušnjavčev glas nagovarjata v drugačnih si »okoljih«. Sovražnik ima raje temačnost, lažnost, opravljanje. Gospod pa ima rad beli dan, resnico, iskreno transparentnost. Sovražnik ti bo rekel: »Zapri se vase, saj te tako in tako nihče ne posluša, bodi nezaupljiv.« Dobro pa nasprotno vabi, da se odpremo, da smo jasni in zaupljivi do Boga in do drugih.

Dragi bratje in sestre, v teh časih nas številne misli in zaskrbljenosti vodijo do tega, da gremo vase. Bodimo pozorni na glasove, ki prihajajo v naše srce. Vprašajmo se, od kod prihajajo. Prosimo za milost, da bi prepoznali in hodili za glasom Dobrega pastirja, ki nas pelje ven iz ograj sebičnosti in nas vodi na pašnike prave svobode. Marija, Mati dobrega sveta, usmerjaj in spremljaj nas pri našem razločevanju.

papež Frančišek