Dr. Turnšek je razložil, da moramo v primeru svetega Jožefa razumeti judovske zakone. Jožef in Marija sta bila zaročena, kar je bil tedaj še del poročnega obreda. Sveti pismo poroča, da jo je Jožef želel skrivaj odsloviti, da je ne bi osramotil. V tistem času sta zaročenca lahko še vsaj šest mesecev živela vsak na svojem kraju, žena pa ni smela zanositi, sicer bi lahko bila kaznovana s kamenjanjem. Zanimivo je, da ravno v tistem času te kazni niso izvajali zaradi rimske oblasti, saj so jih Rimljani prepovedali. Smrtno kazen so si Rimljani zadržali zase, zato so tudi Jezusa peljali Ponciju Pilatu. Mož, če je izvedel, da je žena zanosila v tem obdobju, jo je moral javno zapustiti, kar je pomenilo, da je takšna žena imela le malo možnosti za dostojno življenje.

Ob tem smo se dotaknili tudi vprašanja, da je bil Jožef v svetem pismu izjemno tiha osebnost in ni več prisoten v Jezusovem javnem delovanju ob tem je potrebno razumeti, da je bil Jožef nekoliko starejši, življenska doba pa ni bilo tako dolga kot danes.

Kako cerkveni očetje gledajo na Jožefovo dejanje?

Cerkveni očetje poudarjajo, da je bil Jožef pravičen mož in ni imel razloga, da Mariji ne bi verjel. Ravno zaradi svoje pravičnosti se ni počutil vrednega, da bi živel z Marijo, ki je bila brezmadežna, zato je želel odsloviti, tako pravijo namreč cerkveni očetje.

Dotaknili smo se tudi Jezusovega rojstnega kraja. Sveto pismo pravi, da je bil rojen pri pastirjih. Seveda ni bila to štalica, kot jih poznamo danes, ampak je šlo verjetno za votlino, saj v Betlehemskem prostoru niso manjkale votline, kjer so pastorji bivali. Jezus je skoraj zagotovo bil rojen v votlini med pastirji, kar je del stare tradicije in izročila, ki zagotovo drži.

Ko govorimo o samem učlovečenju, je Jezus Kristus imel človeško naravo in Božjo osebo, drugo osebo Svete Trojice. Ni imel človeške osebe, ampak Božjo, ki se je združila s človeško naravo. Zato so prvi kristjani zelo pazili, ko so govorili o božji osebi v Jezusu, ker bi grška družba lahko hitro to pomešala s konceptom polboga, tako imenovanega demiurga. Božja oseba se zaradi tega ni manjšala, človeška narava pa se ni manjšala v Jezusu, ker je bil Jezus pravi človek. Ko je Jezus govoril – torej, ko govori Jezus, govori Božja oseba – zakaj je to pomembno? Ker je govorila Božja oseba. In ta Božja oseba je govorila na način, ki ga je človek razumel, saj če bi govorila samo po božje, ga človek ne bi razumel, ker nismo bogovi in ne bi mogli razumeti te božje govorice.

Simbolika Jezusovega rojstva

V tem večeru smo se dotaknili tudi vprašanja Jezusovega rojstva, torej časa, ali se je to res Jezusovo rojstvo zgodilo 25. decembra. Veliko krat slišimo, tudi veliko krat nas učijo v šoli, da so pogani 25. decembra praznovali praznik sonca, ker vemo, da je 21. solsticij, in razlagajo, da so tako kristjani – kar je bila tudi navada – kateremu od poganskih praznikov dodali krščansko vsebino. To je bilo tako, do okrog leta 1970, dokler niso v Jeruzalemu našli koledarja, ki je razlagal, kdo je bil v katerem obdobju veliki duhovnik v jeruzalemskem templju. Sveto pismo nam poroča o Zahariji, ki je imel tedaj službo v templju, in po tem koledarju je bil Zaharija v templju na službi nekje v drugi polovici septembra. Iz tega lahko razberemo, da sta 25. marec – Gospodovo oznanjenje – in 25. december resnična datuma.

Sveti pismo je polno simbolike. Betlehem, če ga dobesedno prevedemo, pomeni “Hiša kruha”. Potem je rečeno tudi, da je Jezus položen v jasli. Če prav razumemo, so jasli mesta, kjer se hrani živina. Zanimiva je tudi pravoslavna ikonografija, kjer Marija Jezusa ne položi v jasli ampak v sarkofag, ki je simbol smrti, kar nakazuje, da bo umrl kot človek, vendar tam, kjer je Bog, tam ni smrti.

In kako se pripraviti na Božič?

Ob koncu večera smo se še dotaknili, kako se pripraviti na praznovanje Božiča. Dr. Turnšek je dejal, da moramo jaslice narediti v svojem srcu, da moramo graditi jaslice v naših odnosih in iti z ljubeznijo do naših bližnjih ter iti tudi tja, kjer je najtežje, tudi do našega nasprotnika. Nek nemški mistik je dejal, da če se Jezus ne rodi v nas, v naših medsebojnih odnosih, je vse zaman – Božiča ni.

Zapis pripravil: Primož Lorbek