Božji duh ali Kristusov duh je vedno usmerjen k življenju. Bog ne more biti v protislovju s seboj, on ne more želeti uničenja življenja, ki ga deli z nami, ko nas je ustvaril po svoji podobi in sličnosti.

Božji duh je vedno usmerjen k življenju

Hudi duh pa je sovražnik, ki skuša uničiti stvarstvo in poraziti Božje delo. Spomnimo se prilike, v kateri sovražnik na polju poseje ljulko (Mt 13, 24-30)

Hudi duh je vedno usmerjen k smrti.

Nekaj bolj konkretnih primerov različnega delovanja tih dveh duhov

Toda če sta ta duhova vedno enako usmerjena, to ne velja za nas, ki ne izberemo vedno iste smeri. Naše življenje se lahko prepusti toku in se usmeri proti zlu, v drugem trenutku pa se lahko zavestno odločimo, da spremenimo smer in se usmerimo k Bogu.

Pot pogube

To je položaj tistega, ki ga pritegne zlo in pada iz velikega greha v veliki greh. Taki so na primer tisti, ki namenom izberejo pot razvrata in laži, tisti, ki sodelujejo pri korupciji in tekajo za denarjem, tisti, ki na delovnem mestu ali v družini povzročajo krivico … Seznam se lahko nadaljuje…

Takšna pot je lahka. Primerjamo jo lahko s potjo kolesarja, ki mirno pelje po cesti, ki vodi v smrt. V takšnih primerih gre hudi duh v svojo smer je zelo zadovoljen, ko nekoga vidi iti v pogubo. Spodbuja ga, na le nadaljuje po tej poti. Takšnemu človeku sovražnik prikazuje vse užitke in koristi, ki jih lahko najde na tej poti.

Dobri duh pa šepeta v nasprotni smeri in skuša zaustaviti drvenje v pogubo. On prihaja zbudit vest in zmotit lažni mir, da bi tako človek začutil, da nekaj ne gre v pravo smer. Ta duh nas pušča nezadovoljne z življenjem v lažnih užitkih in nas vabi, da spremenimo smer.

Pot napredka

Na tej poti smo, kadar se vsak dan skušamo spreobrniti, da bi napredovali v služenju Bogu in vedno bolj živeli v njem.

Hudi duh temu močno nasprotuje in se nam skuša postaviti po robu, da bi zadržal našo rast. Podoben je vetru, ki kolesarja ovira pri vzpenjanju po strmem klancu. Skuša nam vzeti pogum: »Nikoli ti ne bo uspelo!« Skuša nas vznemiriti, da bi nam onemogočil napredovanje.

Nasprotno po nas dobri duh potiska naprej, nam daje poguma in moči, zmanjšuje oziroma odpravlja ovire. V nas vzbuja zaupanje in to zaupanje prežene naše strahove. Tam črpamo moč, da lahko ljubimo in služimo tudi v težkih življenjskih okoliščinah. Bog nas spodbuja pri naši hoji za dobrim. Tistega, ki se je odločil za življenje, lahko on samo podpira.

Odlomek za osebno premišljevanje – Kol 3, 1-17:

Pomoč pri molitvi:

V katerem položaju se trenutno nahajam? V katero smer gre »moje kolo«?

Poiščem dva konkretna primera delovanja hudega duha in dobrega duha v minulem tednu. Kako sem se nanju odzval?

—-

Spodbuda za pogovor:

Kakšne so moje izkušnje z razločevanjem med dobrim in zlim?  Kaj mi je pri tem razločevanju čisto jasno, kaj napol, kaj mi pa sploh ni jasno?

Duhovni boj, odločnost

Nasprotne sile

Da, hočemo hoditi po Božji poti, njegova ljubezen nas je očarala in nas kliče. Toda privlači nas tudi mnogo drugih stvari: denar, uspeh, čast, užitek, oblast, itd.

Poglejmo bogatega človeka iz evangelija (Mr 10, 17 – 22): priteče k Jezusu, od katerega želi smernic, da doseže večno življenje, a odide žalosten, ker ima veliko premoženje. Privlači ga dvoje, a tisti dan je bogastvo zanj privlačnejše. Toda zdi se, da ga to ne osreči, saj odide žalosten. Brez dvoma se boj nadaljuje v njegovem srcu in morda – evangelij nam o tem ne pove ničesar – se nekega dne odloči, da zapusti vse, sledi Jezusu in tako najde resnično veselje.

Ustvarjeni smo za življenje in poznamo okus po življenju in ljubezni. A če smo s seboj iskreni, moramo priznati, da poznamo tudi okus po smrti, po uničenju, po povzročanju zla. Mar si včasih ne želimo, na primer, izreči besede, za katero vemo, da bo drugega ranila in prizadela, nekomu uničila ugled ali pa ustvarila spor med prijateljema? Prav tako dobro vemo, da nas alkohol in droge uničujejo, a se vseeno želimo »fiksati«.

Naša svoboda

Sveti Ignacij nam pravi: V meni so tri vrste misli, namreč moje lastne, ki se rojevajo samo iz moje svobodne volje, in dve drugi vrsti, ki prihajata od zunaj: ena od dobrega, druga od hudega duha.Da, v nas obstajajo ti vplivi dobrega in hudega duha, ki nas vznemirjajo. A v središču vsega je naša svoboda. Odločiti se moramo, kateri glas bomo poslušali. Pomembno se je ODLOČATI.

Kristusov boj

Poglejmo v evangelij, še posebej v Evangelij po Janezu. Že od začetka nam pravi, da je Kristus prišel zato, da bi živel ta boj med lučjo in temo: »V njem je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« (Jn 1, 4-5)

Celotno Jezusovo življenje je zaznamovano s tem bojem: tema skuša ugasniti luč, vendar je ne more doseči.

Kaj Jezus živi v puščavi (Mt 4, 1-11)

Pri krstu je Jezus ravno slišal Očetov glas, ki mu pravi: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje …« (Mt 3, 17) Sedaj pa sliši nasprotnikov glas, ki v njem skuša zbuditi dvom: »Če si Božji Sin…« (Mt 4, 3)    Na križu bo Jezus slišal tudi vojake, ki ga skušajo na enak način: »Reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!« (Mt 27, 40)   Jezus je v puščavi in je lačen. Satan izkoristi njegovo šibkost in stisko, da bi ga skušal. Vabi ga, naj stori izredna dejanja in naj se naposled odreče svojemu Očetu v skušnjavi, da bi bila čast več, kot ljubezen.

Kako je z nami?

Z nami hudič ravna na enak način. Poslužuje se naših strahov, naše potrebe po denarju, našega nagnjenja k pitju alkohola, naše želje po moči, časti … in tako nas skuša zapeljati.

Zanimivo je, kako mu Jezus ugovarja: z njim se ne pogovarja, ampak se skušnjavi odkrito zoperstavi tako, da se opre na Božjo besedo. In sveti Matej doda: »In glej, angeli so pristopili in mu stregli.« (Mt 4,11) Tako poudari, da Jezusu v boju na pomoč priskoči Božja milost.

Prijatelj v boju

Kadar čutimo, da v nas poteka boj med silami življenja in silami zla, navadno menimo, da gre nekaj narobe. A to je, nasprotno, znamenje dobrega duhovnega zdravja. Če izberemo hojo za Jezusom in sledenje njegovim korakom, ni prav nič nenavadno, da smo deležni tudi njegovih bojev. Nenavadno bi bilo, ko ne bi bilo tako! Kristus nas kliče, naj se mu pridružimo in prispevamo k zmagi luči ljubezni v svetu teme. In ta tema je tudi v nas, v nagnjenosti k zlu, ki v nas prebiva. Šli bomo po isti poti kot on: »Služabnik ni večji kot njegov gospodar.« (Jn 15, 20)

Ta boj nam torej ne sme vzeti poguma, ampak nas mora, nasprotno, spomniti, da smo zares s Kristusom, da on v tem boju gospoduje in da je že zmagal: »Bodite pogumni, jaz sem svet premagal.« (Jn 16, 33)

V tem boju torej nismo sami: z nami je Kristus in vsi tisti, ki so se bojevali nekoč in ki se bojujejo danes za prihod kraljestva ljubezni. Spomnimo se lahko tudi vseh, ki so za Kristusa prelili svojo kri.

Odlomek za osebno premišljevanje: Ef 6, 10-18)

Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega.Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.

Pomoč pri molitvi:

Kako je z mojo odločnostjo pri duhovnem boju; jo imam ali pa se zapletam v dialog s skušnjavo oz. zlom? Koliko si pustim duhovno rasti in koliko je v meni ljubezni do dobrega, do privzemanja tega, kar se mi nudi kot rešitev?

Spodbuda za pogovor:

Moje izkušnje duhovnega boja; mogoče sem po izkušnjah prišel do kakšnih »zakonitosti« v tem boju?

Kaj mi po izkušnji najbolj daje duhovno rast; kje sem najbolj zrasel(a)?

Pripravil p. Marjan Kokalj DJ