Na večer 14. maja 2025 smo mladi z UNIZUP-a prisluhnili zgodbi zakoncev Hari. Z nami sta podelila svojo nekoliko drugačno življenjsko zgodbo. Ustanovitelja Zavoda za pare z izkušnjo neplodnosti sta pripoved začela z molitvijo in nam tako odkrila del sebe – z dejanji sta pokazala, kako zelo pomemben element njune skupne poti je čas z Bogom. Vendar pa ni bilo vedno tako. Njuna vera nekdaj namreč ni bila (tako) živa.

Kljub vključenosti v občestvo, Simona je bila animatorka in pevka v slavilni skupini, dnevno je obiskovala svete maše, njeno življenje ni povsem sledilo Kristusu. »Sedela sem na dveh stolih,« je povedala. Na eni strani globoko v Gospodovih rokah, izpolnjena in ljubljena, na drugi strani ranjena zaradi preteklosti. Svojo bolečino bi lahko položila pred Boga, a takrat tega še ni bila zmožna.

David nam je prav tako orisal svojo mladost – v veri ne najbolj podprt je pri rosnih letih zbolel za rakom. Preizkušnja ga je pretresla, a je uteho iskal pri Bogu. Tudi on je iskreno povedal, da je bolečino blažil na način, ki ni poveličeval Boga.

Pot ju je vendarle pripeljala skupaj in molitev je bila tista, ki je njunemu začetku dala pečat. Zaradi Davidove spoštljivosti je Simona vedela, da je ta odnos poslan od Boga. Skupaj sta rastla v veri in čistosti, si tlakovala pot do izpolnjujočega zakona, se pogovarjala, skupaj molila. Ta čas je v njunih spominih zasidran kot neskončno milosten. Pričela sta s pripravami na poroko, določila datum in izvedela, da je David znova zbolel za rakom. Negotova sta iskala pomoč pri duhovnikih, zdravnikih in se odločila, da poroka bo. »Zdelo se je, kot bi Bog dvignil breme z najinih ramen,« sta povedala o tistem času. Nista namreč vedela, kako se bo vse skupaj razpletlo – ali bo dovolj denarja, si bo Simona sploh lahko kupila obleko, kaj sledi. Gospod je poskrbel za vse. Preizkušnja z boleznijo pa vendarle še ni bila končana. Veliko sta molila, romala v Međugorje, a vseeno pristala v bolnišnici. Z operativnim posegom je David ozdravel, a s tem je prišla neplodnost. Preizkušnja je zamajala njune temelje – težko je bilo sedeti v družbi prijateljev, katerih pogovor teče o otrocih, vzgoji, nosečnosti. Osamljenost je pomahala s svojo roko, a zakonca Hari nista obupala. Iskala sta skupnost, ki jima na tej poti lahko pomaga. Pridružila sta se parom s podobnimi izkušnjami in bolečina je počasi plavala stran. Ob nadaljnjem iskanju življenjskega poslanstva sta ustanovila Zavod Neplodnost in najina rodovitnost. O rodovitnosti sta povedala naslednje: »Pomembno je, da vsak par odkrije svojo pot rodovitnosti, ki ni nujno telesna. Da najde tisto pot v življenju, ki ga bo izpolnjevala. Odnos med možem in ženo (med partnerjema) je lahko rodoviten kljub njuni telesni neplodnosti.”

Zapisala: Katja Brvar