SPREJEMATI ODPRTIH ROK

‘Kdo je ustvaril zvezde? On, ki razvršča njih številno vojsko, ki jih kliče vse po imenu. Zaradi polnosti njegove moči in njegove sile nobena ne zastane.’

Ali ne veš, mar nisi slišal? Gospod je večni Bog, stvarnik koncev zemlje. On se ne utrudi in ne opeša, nedoumljiva je njegova razsodnost. … kateri pa zaupajo v Gospoda, dobivajo novo moč, dobivajo peruti kakor orli; tečejo in ne opešajo, hodijo in se ne utrudijo.’ Iz

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,28-30)

Tisti čas je Jezus spregovoril: Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.

Božja beseda, je vabilo, da vstopimo v globok neposreden stik z Bogom, da se odpremo za sprejemanje tega, kar nam daje. Kaj vse je mogoče sprejeti iz njegovih rok:

Sprejeti zvezde, vesolje, vse, kar je lepega in dobrega okrog nas; sprejeti polnost božje moči, ki vidno deluje.

Sprejeti to, da Bog vse stvari in bitja pozna po imenu; da so priznane, da obstajajo (četudi človek ne pozna vsega, vse to pozna Bog). Sprejemati poživitev od Gospoda, spremembe, h katerim me vabi.

Sprejeti in se zahvaljevati za vse.  Še posebej je težko sprejeti in se zahvaliti za stiske in težave, saj si jih nobeden ne želi; kako le bi bile lahko dane od Boga? Bog gotovo ne povzroča zla, ga pa lahko dopusti zaradi človekove izbire. Vendar pa je tudi zlo priložnost za dobro. Kristus nas uči, kako se vse zlo da obračati v dobro in mu s tem vzeti moč; naša preizkušnja lahko postane priložnost, da zmagamo, ali pa skušnjava, ki nas bo potrla in jemala življenje.

Za katere vse preizkušnje smo lahko hvaležni, ker so naša priložnost:

Neuspehi pri študiju oz. delu. Mogoče sem načrtoval, da bo moj študij hitro in dobro napredoval, da bom zlahka premagal vse naloge, da bom postal genij v enem letu, pa se je kje zataknilo, četudi se trudim in sem povsod zraven, imam rad svoje področje študija. Vse to me je mogoče prestrašilo in me zablokiralo. Izkušnje mnogih kažejo, da to ne pomeni konec življenja, moje kariere, pač pa je le preizkušnja. Lahko se prepustim tragičnemu toku ali pa kličem na pomoč Božjo moč in modrost, mir v srcu, da bi našel temeljno točko, od katere bi se lahko odrinil in premagal težave.

Razočaranje v ljubezni. Mogoče sem bil razočaran v ljubezni; me je ljubljena oseba zapustila, čeprav sem ji dal ljubezen zaupanje, spoštovanje. Mogoče imam občutek, prevaranosti, da mi je nekdo ukradel ljubezen, ji vzel vso vrednost, jo pohodil. To je le moj občutek, ker ljubezen ostane ljubezen, četudi je zavrnjena. Je moja, zato mi je nihče ne more vzeti. Če sem ljubil iskreno, ta ljubezen ostane, četudi jo kdo zavrne ali jo osmeši. Sprejel jo bo tisti, ki je bo vreden, zato se povrne k meni po izkušnji razočaranja.

Razočaranje v sodelovanju z drugimi. Mogoče so me ljudje, s katerimi sodelujem, pustili na cedilu pri delu; požrli dano besedo in sem izpadel zaradi tega tudi sam neodgovoren, ker stvar ni bila dobro narejena ali je ni bilo mogoče izvesti. Moram vedeti, da moj trud pri tem gotovo ni zaman, saj je bilo nekaj vendarle narejenega; svoj del sem dobro naredil. Taka razočaranja so priložnost za svobodo od navezovanja na naše projekte, uspehe in izkušnja ponižnega iskrenega služenja.

Sprejemanje iz božjih rok mi bo odprlo razumevanje Boga. Od neke užaljenosti in ponosa, da bi kaj sprejel od koga, še posebej od Boga, se dajmo spreobrniti k odprtosti, sprejemanju, notranjemu duhovnemu razvoju.

AMEN.

p. Marjan Kokalj