POMLADNI PIEMONT

Od  27. aprila ponoči do 30. aprila zvečer se je 15 študentov in študentk skupaj s s. Meto in p. Marjanom odpravilo na romanje/ izlet proti Piemontu v Italiji. Družba je bila dobra, četudi se od prej nismo vsi ravno poznali, vreme lepo, Italijani prijazni, hrana malo bolj skromna, vendar dobra.

Prvi postanek smo napravili v Padovi pri jezuitih, kjer smo dobili odlično kavo, ki jo je p. Nardone »slučajno našel na pultu v še vroči v termovki« ter jo osebno postregel. Po zajtrku smo si ogledali benediktinsko cerkev sv. Justine s telesom apostola Luka, nato najstarejši botanični vrt na svetu, ki se nahaja na istem prostoru od začetka z odličnimi mini ambienti podnebnih pasov, obiskali romarsko cerkev sv. Antona, končali v strogem centru mesta ob tržnici na kavi ter kosilu.

Pozno popoldne smo dospeli do meniške ekumenske skupnosti Bose (izg. Boze) v hribovski vasici ob ustju doline Val d’Aosta, ki vodi proti Franciji in Švici. Menihi in menihinje so nas preprosto in lepo sprejeli ter uvedli v tišino prečudovite meniške vasi pod Alpami. Z njimi smo najprej molili oz. sledili

molitvi in nato z nekaterimi še večerjali. Naslednji dan po molitvi in zajtrku je brat Matteo za nas vodil »lectio divina« oz. molitev s Svetim pismom, ob odlomku o bogatem mladeniču, ki želi doseči večno življenje in glede tega sprašuje Jezusa.  Po osebni molitvi v tišini nam je brat Marco razkazal samostan s pristavo, kjer imajo meniške delavnice. Dopoldanski del smo zaključili z molitvijo in kosilom, nakar smo se odpravili proti Torinu v »Istituto sociale« oz. šolo, ki jo vodijo tamkajšnji jezuiti.

Tam smo prenočili dve noči, vmes pa se družili, obiskali »Hišo Božje previdnosti oz. Cottolengo«, kjer smo se udeležili tudi sv. maše v črnem morju oblek sester cottolengink. Od tam nas je pot vodila v center mesta, kjer smo ostali skoraj do večera. Alessandro z vodstva jezuitske šole je bil za

kakšni dve uri naš vodič, nekaj časa pa je vsak preživel po svoje, kakor je želel. Ob obisku salezijancev oz. don Boskovega groba, smo naleteli na simpatične slovenske osnovnošolce 7. In 8. razreda z avstrijske Koroške, s katerimi smo še skupaj nekaj zapeli in zmolili pri don Bosku.  Dan smo zaključili na hribu Superga (ok. 700 m), od koder se nudi veličasten večerni razgled na Torino.

Zadnji dan dopoldne smo zapustili Torino ter se odpeljali v center Milana do znamenite milanske stolnice, kjer smo pa naleteli na veliko gnečo, solidne cene za ogled cerkve ter vojake v zaščitnih jopičih, ki kontrolirajo ljudi ob vstopu. Odločili smo se za molitveno varianto, kjer je vstop zastonj, gibanje v cerkvi pa omejeno. Tudi od tu smo bili deležni notranjosti, mogoče še močneje zato, ker je tam grob znamenitega milanskega kardinala Martinija, pred katerim smo se zbrali. Nadaljevali smo do cerkve sv. Ambroža, cerkvenega očeta iz 4. stoletja, ki je tam tudi pokopan. Cerkev je romanska starokrščanska s srednjeveško dodelavo in je čudovit vzorec starokrščanskih cerkva in teologije, ki jo ta arhitektura sporoča.

Pri sv. Ambrožu se je naše romanje končalo oz. nadaljevalo še do doma. Hvaležni smo vsem, ki ste kakor koli prispevali k izpeljavi romanja. Vseh, ki se čutite povezani z univerzitetno župnijo smo se tudi spomnili v molitvi pri sv. Antonu, sv. Cottolengu, don Bosku, sv. Ambrožu, vsepovsod pa pri Materi Mariji.

Lepo je bilo v dobri krščanski družbi in veseli smo bili vsakega, ki se je tega romanja udeležil. Se vidimo ob naslednji priložnosti

p. Marjan Kokalj