»Tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.« (Iz 40,31).

Po lanskem »premoru« s srečanji v živo je ponovno združitev v tem letu dočakala tudi naša Medicinska skupina. S starimi in novimi člani smo se v četrtek, 14. 10., v večernih urah dobili v prostorih Unizupa ob čaju, sladkih pregrehah, pa tudi mandarin ni manjkalo. 😊

Uvodno srečanje je bilo bolj kot ne namenjeno- pogovoru. Z nekaterimi smo se v živo videli prvič, drugi so bili medtem že »stari znanci«. Tem za pogovor pa vsekakor ni manjkalo. Na začetku nas je prišel pozdravit naš novi duhovnik Primož, kot vedno pripravljen pomagati; nato pa so bili na vrsti predlogi za prihajajoče leto.

Teh je bilo kar nekaj; kot prvo se nam je odprla priložnost, da bi naše novembrsko srečanje povezali z Nikodemovimi večeri, saj je njihova letošnja tema, umetna inteligenca, ena izmed zanimivejših tematik, ki bi se jo dalo povezati z medicinskimi vodami. Beseda je tekla tudi o izletu v Trst, pa o možnostih za organiziranje raznih pričevanj z medicinsko tematiko … Ostalo pa še puščamo odprto.

Namen medicinske skupine namreč ni v »obveznih« srečanjih, ki bi mejila na še eno obštudijsko obveznost; niti ne v tem, da bi na srečanjih razpravljali o tematikah, ki bi bile nam, nižjim letnikom, tuje in nerazumljive. Medicinska skupina je v prvi vrsti namenjena druženju, podpori, ki jo marsikdaj potrebujemo, ter izoblikovanju mnenj glede etično bolj občutljivih tem v medicini in življenju nasploh. Poleg vsega naštetega pa je tudi razlog, da si znamo poleg študija vzeti čas še za kaj drugega.

Čar skupine je tudi v tem, da smo zanjo odgovorni prav vsi, ne glede na to, kako pogosto se srečanj udeležujemo. Vsak lahko k njej prispeva delček, pa naj bo to bodisi v obliki organiziranega srečanja, bodisi v obliki sveže pečenega peciva, ki je prav tako zmeraj dobrodošlo. 🙂

V četrtek so kazalci na uri za večino, dolgemu delovniku navkljub, (pre)hitro prepotovali svojo pot, in ob malo čez deseto je bil čas, da se poslovimo. Z zaključno molitvijo smo se zahvalile za vse, za novo leto, stare (in nove) obraze, ter se priporočile s prošnjo, da bi naša skupina doživela še eno plodno leto, ki bi nam dalo zagona na naši poti, tudi, če bi nam tega kdaj začelo zmanjkovati. Ob tem bomo seveda zelo veseli novopečenih, pa tudi starejših medicincev, medicink ter študentov zdravstvene fakultete, s katerimi bi spisali letošnjo zgodbo. Pogovorov ne bo manjkalo, peciva prav tako ne.😊 Za konec pa morda še to, da nam naša medicinska skupina daje tudi prijateljstvo, ki pa je neopisljivo razkošje; v njem se počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede.

Klara