Ljubezen – pot do odrešenosti

Študent klasične filologije Sergej Valijev je v sredo, 13. novembra, imel predavanje o Dostojevskevem romanu Zločin in kazen in predstavil, kako globoko sega razklanost glavnega junaka Raskolnikova. Vsi t.i. slabi junaki Dostojevskega podzavestno verjamejo v absolutno dobro, čeprav so obkroženi z zlom ali pa so sami povzročitelji le tega. Raskolnikov razdeli ljudi v dve kategoriji in ker želi dokazati, da sodi v kategorijo nadljudi, to želi narediti na silo. Zada si cilj, da bo postal neobčutljiv za vse in zato mora ubiti človeka v sebi s tem, da dejansko ubije človeka. Glavni lik pa se ni odločil za to – odločitev se je zgodila v njem, kar nakaže kako nejasno je to področje človeške duše oziroma kako kompleksno je. Lik ni imel v oblasti dejanja, ampak je imelo dejanje njega v oblasti. Raskolnikov opravičuje umor Aljone Ivanovne, ki spada v kategorijo nadljudi, tistih, ki imajo oblast, ker pa ubije tudi njeno sestro Lizaveto, ki je njeno nasprotje in sodi v kategorijo t.i. uši, ubije predstavo o sebi. Občuti krivdo, ker ni dosegel višine ideje te identitete, ki jo je želel vzeti za svojo in se ne kesa svojih dejanj. Šele na koncu romana se Raskolnikovega nekaj globoko dotakne; spozna ljubezen Sonje Marmeladove. Dostojevski zapiše: »Spomnil se je, kako jo je nenehno mučil in ji paral srce; spomnil se je njenega bledega, upadlega obražčka, vendar ga ti spomini zdaj skoraj niso več mučili: vedel je namreč, s kakšno neizmerno ljubeznijo se bo zdaj spokoril za vse njeno trpljenje.« S tem načinom razmišljanja je avtor nakaže pot do odrešenosti za Raskolnikova in začetek njegovega novega življenja.
Teja