Medicinska skupina in naše 1. srečanje
Po dolgem COVID in poletnem premoru smo se medicinci – študentje vseh letnikov, pripravniki, specializanti in naša specialistka, v četrtek, 30. 10. 2020 končno spet »srečali« na medicinski skupini UNIZUP-a. Tokrat brez objemov in podaje rok, le preko MS Teamsov – spletnega orodja, z mahanjem in navdušenimi nasmeški. Letos je zaenkrat vodstvo prevzela s. Simona, dokler se kdo drugi ne opogumi ali najde kak delček prostega časa za skupino.
Med svoje vrste smo veselo sprejeli kar nekaj novinčkov – naših najmlajših kolegov, brucov. Zato smo srečanje pričeli s predstavljanjem, deljenjem odgovorov zakaj smo izbrali ravno najboljšo Medicinsko fakulteto, ki se nahaja v Mariboru, in pa kaj si želimo početi skozi leto v skupini. Pogovor nas je seveda nadalje popeljal do trenutno najbolj opevanega virusa in stanja v zdravstvu. Izmenjali smo si izkušnje, kake medicinsko obarvane informacije in pa tudi nasvete kako najbolje preživeti na COVID bojni liniji oz. kako najti pravo pot med darovanjem za bolnike in zdravstvo v nasprotju s skrbjo za lastno zdravje, zdravje bližnjih in navsezadnje normalno nadaljevanje izobrazbe, kolikor sploh lahko tukaj uporabim besedo normalno.
Med srečanjem me je ves čas spremljala misel, ki me je navdajala z upanjem, veseljem in toplino. Lepo je imeti so-brata/sestro medicinko, ki hkrati deli goreče srce za Jezusa. Ta te najbolje razume. Deli s teboj trpljenje, ki ga ostali, ne medicinci, ne razumejo, deli s teboj veselje ob študijskih uspehih ali noro dobrim občutkom, ko uspešno pregledaš prvič pacienta, ko se naučiš kaj novega, pomagaš nekomu, diplomiraš, dobiš željeno specializacijo, rešiš nekomu življenje itd. Ve kako je včasih težko slediti Gospodovi poti svetosti v medicinskem poklicu in še kako dobro se zaveda, kako neznosni znajo biti pritiski javnosti, drugih kolegov ali nadrejenih, saj jih tudi sam občuti. Smo tarča gneva, ker želimo delati svoj poklic Kristusu v veselje in se ne želimo podrediti vpijoči množici, ki nam meče polena pod noge, le da obrnemo hrbet Gospodu in njegovi Ljubezni. Tako lepo je imeti zavetje, podporo, občutek, da nisi sam. Hvaležna za vsakega člana skupine, ker mi prav vsak izmed njih da moči, da pogumno vztrajam po pravi poti, poti do večne Ljubezni.
Iva