V torek zvečer, 23. aprila 2023, sem s študenti razmišljala o ljubezni. Kot specializantka logoterapije sem najprej predstavila koncept darovalske ljubezni, ki ga zasleduje ta smer v psihoterapiji, ki se ukvarja z iskanjem smisla. Poudarja, da je ljubezen drža oz. dejanja (in ne toliko čustvo), ki se kaže v tem, da oseba, ki ljubi, izstopi iz meja lastne osebnosti zato, da bi drugega sprejela v svoj svet. S tem odpiranjem oz. razširjanjem meja si tako prizadeva za srečo oz. zadovoljstvo drugega, s tem pa bogati in dela srečno tudi sebe. Govorimo o t.i. ravnanju ‘na ljubo/za voljo drugega’, kar Viktor Frankl (utemeljitelj logoterapije) označuje s pojmom samopreseganje. Za Frankla pomeni ljubezen doživljanje druge osebe v vsej njeni enkratnosti in neponovljivosti ter videnje njenih spečih možnosti in zmožnosti, ki jih sama še ni prebudila.

Sledila je delavnica, v okviru katere so udeleženci izbrali vsak po en listek, na katerem je bil zapisan del besedila iz pisma Svetega Pavla Korinčanom (1 Kor, 13), ki je posvečen ljubezni in pravi: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.  Ljubezen nikoli ne mine.»

Na temo teh zapisov so nato študenti delili iskriva, duhovna razmišljanja, večer pa smo zaključili z zanimivo debato o tem, ali bi lahko živeli sami ter zakaj so medsebojni odnosi tako pomembni.

Pripravila: Helena Tajnikar, specializantka logoterapije