Pričevanje Katarine in Marka se naju je dotaknilo in nagovorilo v več pogledih. Prvi, ki bi ga rada izpostavila, je njuna vztrajnost pri uresničevanju poslanstva, katerega živita preko Zavoda Živim, kljub številnim duhovnim bojem, povezanih s tem klicem.

Prav tako naju je nagovorila njuna vera in zaupanje v Božjo pomoč po izgubi otroka in odkritju mnogih zdravstvenih težav, ki jih je imela Katarina ter zvestoba njenega moža Marka, saj ji je vedno stal ob strani.

Ko sta pripovedovala o težavah v obdobjih nosečnosti, naju je pozitivno prenesetila njuna neposredna ter ranljiva podelitev stisk, skušnjav, dilem in vsega, s čimer sta se soočila. Del njunega pričevanja sta posvetila celo izkušnji z vztrajanjem pri metodah NND (naravnega načrtovanja družine) in vzdržnosti, še posebej v obdobjih, kjer bi spolnost ogrožala dobrobit žene, kar nama predstavlja svetel zgled krepostnega življenja, ki pa ni vselej postalno z rožcami, ampak preoblikovano in celo posvečujoče ravno skozi preizkušnje.

Zelo sva hvaležna, da sva lahko prisluhnila njunemu pričevanju.

Zapisala: Jakob in Sara